AO Kranj

Danes sva z Betonom plezala v Dolški Škrbini. Smer je v detajlih kar precej nabita, medtem ko je v lažjem svetu treba nabiti kak klin. Smer sva začela plezat preko kamina (obstaja tudi varianta da začneš bolj levo po nekih prečkah, vendar je kamin bolj zanimiv). Glavne težave pa se nahajajo v spodnjem in srednjem delu. Družbo pa sta nama delala Atila in Erik.

Še jest nekej slikc h Tinetovmu utrinku dodajam.

Ja, če časa za dalše smeri ni….. Kaj narediti. Prvo možnost je izbrati krajšo smer, težjo?. Druga varianta pa izbrati dalšo smer, biti malce bolj hitr pri plezanju. Je res, da je treba tudi malo bolj zgodaj vstati. No pa preidimo k bistvu. Včeraj sva z Mirkotom plezala Spominsko smer dr. Tomaža Ažmana. Smer je taka kot jo opevajo. Noooro lepa:) V celi steni, sva zabila ne več kot tri kline (še te za štant). Odlično se da varovati na […]

Včeraj sva bila z Jojotom v teh lepih Trentarskih koncih. Plezala pa sva smer, za katero moram reči, da naju ni navdušila s svojo lepoto. No, opremljena je sicer dobro, pa tudi nekateri prehodi so prav zanimivi in lepo prosto preplezljivi, kot celota pa smer res ne zasluži prav posebne pohvale. Vreme je bilo slabše kot je bilo napovedano, a sva bila na koncu dneva vseeno zadovoljna po dolgi in težki turi. Družbo sta nama delala še Cuder in Karli.

Mogoče bo šlo na frej? Ja valda. Greva še malo višje pa bova tam obrnila, če vreme ne bo zdržalo. Tko je šlo iz klina na klin, dež pa je začel padati, ko sva bila pri avtu. Lepa smer in ponovitev tehničnega plezanja. Plezal sem z Majo.

Danes ni bilo časa za kakšne dolgovezne smeri, ker je treba delat, je bilo pa časa za hiter skok na Vršič. Če ni dolžina izziv, potem mora bit težavnost. Matevž sicer ni premikal meja, ker je tam že domač, jaz sem jih pa — takorekoč. Ravno vsak dan pa tudi ne grem v VI… Vodnjak se začne lepo, z dvema raztežajema (v resnici en sam) odlične skale, tudi zračno je na trenutke, predvsem pa lepo. Temu sledi štukatura skozi vsem […]

Za nedeljo so vremenoslovci navijali za kako kratko plezarijo, zato se je Kranjska poč zdela idealna izbira. In sva šla, s Polono. Smer je dobro opremljena, proti vrhu pa te pričaka precej zračna a lepa plezarija. Veljalo pa bi izpostaviti moje čudenje nad več urejenimi štanti s prusiki ter vseprisotnost “rjavih možicov”. Samo svedrovcev iz opisa je bilo malo manj… 😉 No, nazaj grede sva spoznavala uporabnost prusikov v štantih, pa še kakšen klin sva pustila v steni. 🙂

V soboto sva z Juretom lezla Sekločo. Že ob prihodu v Mojstrano so naju pozdravile luže od nočnega deževja. Vseeno sva se optimistično pognala proti steni in po cca 1,5 ure totalno premočena prišla do vstopa, no vsaj mislila sva, da je to vstop. Izkazalo se je, da sva vstopila previsoko desno zato sva morala plezati navzdol do vstopa. Prva dva zuga sta obetala lepo plezarijo samo smer ni tako zelo opremljena kot piše v Miheliču. Težave se začnejo od […]

V soboto sem se ponovno navezal z Davidom, s katerim sva plezala že v Paklenici. Luže na cesti v Kranjski Gori in na Vršiču niso bile nič kaj obetavne in med hojo po krasni lovski poti na dostopu sva bila vsa premočena. A stena je bila videti suha. Pod vstopom sva nekoliko potrenirala za zimo, ko sva s kladivom klesala stopinje v leden sneg. Sama smer je pa divja, pokonci in presneto napeta, saj težavnost pade pod petico le v […]