AO Kranj

“Kdaj se dobiva? Ob pol 6h?” me je vprašal Tine. “Dejva rajš kar ob 5h,” sem ga prepričeval, “tiste pol ure spanja itak nima veze.” Jaz sem v Travniku plezal prvič, Tine tretjič, zato sem logistični del prepustil njemu. Dostopila sva z Vršiča po poti Planica-Pokljuka, pod smerjo skupaj s Slovensko-Vikinško navezo pokasirala lepo dozo padajočega kamenja, nato pa posolirala skoraj do vstopa v kamin Aschenbrennerja. Po kaminu gre Pehar naravnost gor, Sveča pa zavije desno in po dveh lažjih […]

Danes sva imela s Sašo plezalno kulturni dan. Najprej sva v Steni nad Žrelom splezala 150m dolgo smer Parada kiča. Smer je speljana po lepih kompaktnih platah-luštna plezarija. Potem sva sestopila na Ledine in tam prisostvovala klasičnemu trobilno pihalnemu koncertu na najvišji ravni. Ob jezeru na Jezerskem pa še veselica. Za vsakogar nekaj. Fest nedela.

Danes sva se, tokrat z Janezom, zopet podala proti steni Dolgega hrbta. Uživala sva v smeri Indijansko poletje. Strma, res lepa plezarija, nekaj izpostavljenih prečk, dobra skala, solidna opremljenost smeri in že sva bila na vrhu…kar malo prehitro…koncert na Ledinah pa sva izpustila 🙂

Včeraj sva z Matejem Arhom plezala v omenjeni smeri. Dostop je bil malo daljši, saj sva zaradi jutranje teme zgrešila odcep in prišla pod napačno steno. To naju ni ustavilo, smer sva kasneje našla in jo tudi splezala. Kljub vsem nevšečnostim, je kompaktna skala in lepa smer poskrbela za nasmeh na obrazu. 🙂

Budilka ob treh zjutraj, se je danes izkazala za pravilno odločitev. 🙂 Prav kmalu sva ugotovila zakaj je smer tako priljubljena … Raznolika, strma in lepa plezarija te vodi skoraj pod vrh Velikega Draškega vrha. Če je dostop dokaj prijeten, pa dolg sestop poskrbi za utrujene noge. Super tura. 🙂 Plezala sva Karmen in Igor, ujela pa sta naju tudi Roman in Bojana.

Z Tadejem sva danes plezala v Vežici Črno lepotico. Smer vstopi levo od Akademske in se ji po štirih raztežajih priključi v izstopno zajedo. Smer je večinoma dobro opremljena s klini in nekaj starimi svedri. Plezala sva izmenično in jo oba splezala prosto.

Po branju Miheličevega opisa o čudoviti, neprekosljivi Direttissimi, sva se z Igorjem odločila, da tega pa ne smeva izpustiti. 🙂 Kratka, ampak sladka, so bile moje misli na vrhu. Skala je odlična, orientacija lahka, razgledi čudoviti, dostop in sestop pa zelo dobro označena.

Napoved je bila bolj slaba in družba štirih žensk tudi ni obetala prav dobrega vremena. Vse to bi morda vseeno še šlo, če ne bi imeli s sabo Nastje. Nastja namreč strašno rada pleše, še posebej pa ji je pri srcu indijanski ples za dež. Tudi danes ji tega nismo mogle preprečiti, smo pa zato celo pot žebrale molitvice za upočasnjeno kopičenje oblakov. Očitno se je izplačalo, ker je med plezanjem le sem in tja rahlo poškropilo, nas je pa […]