AO Kranj

Glede na mojo letošnjo slabšo kondicijsko pripravljenost, sva ture prilagodila glede na dostop in sestop 🙂 Pričela sva v Velikem vrhu in preplezala Sanje neke gospodinje, Mamo Korziko in Zajahaj oblak. Potem sva obiskala Paklenico in v treh dneh (potem naju je pregnala burja) preplezala Velebitaško, Zgrešeno, Karamaaro sweet temtation, Veselo obitelj, Borna i Rok, Izgubljena deca. No, nato je sledil Košutnikov turn s svojo odlično Jenny-Riß. V Štajerski rinki sva splezala Igličevo. Zatem sva šla v Šite in splezala […]

Po tritedenskem dopustovanju je bila Bela peč dobra izbira za začetek miganja. Kljub vročini v dolini, je bilo zgoraj prijetno sveže. No, večino dopoldneva. Smer po zajedi je (kot sem že zadnjič napisal) staro ime za današnjo Katastrofulo, Bumerang pa je od nekdaj to, kar je 🙂

S skoraj dvotedensko zamudo objavljam svoj prvi letošnji utrinek. Z Nastjo sem pričel svojo poletno sezono v smeri Kranjska poč, ki sva jo po aktraktivnosti ocenila za povsem povprečno. Najlepši je najtežji raztežaj na polovici smeri. Se je pa za prvo turo zelo prilegel kratek dostop in samo malenkost daljši sestop.

V soboto sem s Primožem Trilarjem (AO Kamnik) plezal Trojko. Že dolgo nisem plezal po tako mokri skali in zabil toliko klinov. Na težjih mestih jih je sicer kar precej, sidrišča pa sva večkrat naredila sama. Proti koncu sta nama kozorog in gams prožila kamenje, a je na srečo vse letolo mimo naju. Zaradi krušljivosti in precej naloženega kamenja na posameznih delih, sva tudi midva nenamenoma v dolino poslala kar nekaj kamnov.

Prejšnjo sredo sva s Tadejem plezala smer Peters-Deye v Turnu Gamsove matere. Skala je tako v težjih, kot tudi v lažjih razrežajih odlična, plezanje je ena sama uživancija. Kljub temu, da sva bila na vrhu že pred dvanajsto uro, naju je namesto popoldanske plohe, pričakalo opoldansko deževje, ki naju je spremljalo vse do avta. V četrtek pa sva se z Nastjo Davidovo premaknili v Dolomite. V petek sva imeli namen splezat smer Comici-Dimai v Veliki Cini, a ker so bile […]

Ker nama s Karmen ni uspelo priti na tabor Nejca Zaplotnika sva se oddolžila v Mali Rinki z lepo petico. Brez večjih težav sva našla vse prehode. Smer ponuja kar dobro skalo, raznoliko plezanje, najbolj pa sva vriskala v plati skoraj na vrhu smeri, kjer je smer najbolj izpostavljena. O vročini pa raje ne bi … na srečo sva se med sestopom ohladila pri izviru Savinje.

Včeraj sva z Ano splezala Centralno smer v Planjavi. Smer je bolj kratka, a se je splača preplezati zaradi najtežjega raztežaja, ki je zelo lep in povsem opremljen. Danes pa sva z Urbanom plezala v Hudičevem stebru Angelsko smer. Skala je zelo dobra, opremljena pa je bolj malo. Na varovališču nad najtežjim raztežajem sem pusti en klin.

Z Lukom Murnom (Bricalp) sva danes plezala omenjeno smer. Kljub temu, da sva sledila naravnim prehodom mi je enkrat uspelo zaiti. Luka pa je z prečko nazaj v smer poskrbel, da nisva ušla detajlu smeri. Izstop iz smeri pa je prav nekaj posebnega, pravo nasprotje običajnih naloženih grap itd.. Primeš za rob stene in že si na vrhu =)