AO Kranj

V nedeljo sva z Klemenom plezala Debelakovo v Mojstovki. Smer ma kar nekaj lepih cugov , klinov v njej je pa tud ze kar dost . Proti vrhu so dobri razgledi proti Jalovcu. V smeri ni bilo kksne gužve , sva bla kar sama . Sestop nazaj prot Vršiču pa hiter po meliščih 🙂

Turo sva z Mihcem začela v petek, ko sva se sprehodila do bivaka pod Špikom kjer sva prenočila in si napolnila baterije za sobotni vzpon v Frdamanih policah. Plezala sva smer Schinko-Bischofberger, katere stopnja težavnosti ne pove vsega o smeri. Smer je *kompleksna* in zahteva visoko stopnjo koncentracije, ki ne popusti od vstopa pa vse do vrha. Razčlenjenost skale se v smeri odraža tako na pozitiven, kompakten način, kot tudi obratno. No tega obratno bi lahko bilo malo manj 🙂 […]

V soboto sva šla s Sašo pogledat severno steno NŠG. Splezala sva Košir-Brelih. Smer je precej šodrasta, a tam kjer je treba močneje poprijet za skalo,pa je kar ok. Štanti so nabiti in v težjih delih se najde kakšen klin.Bilo je fajn sploh, pa na vrhu.

Po plezanju v zvoniku Campanile di Val Montanaia v osrčju furlanskih dolomitov, ki je prava romarska pot in poslastica italijanskih plezalcev, sva z Andražem napadla Grintovčev steber nad Jezerskim in v Češki koči ujela informacijo, da se obeta plezalni vikend Koroška pleza. S Klaro sva se zato odločila za sodelovanje v navezi AO Kranj in Tržič. Sledil je nočni dostop čez ferato do Češke koče, kjer naju je pričakal organizator dogodka in nama nudil udobno zavetje v GRS zavetišču. Po […]

V petek sva z Janezom plezala Puntarsko smer v Vršacu. Dolina Zadnjice me je res navdušila, ne vem kaj sem tako dolgo čakal z obiskom te doline. V spodnjem delu plezaš do V. stopnje težavnosti. Potem pa te pričaka osrednji del, ki orientacijsko in težavnostno ni zahteven, je pa dolg oz. ravno toliko dolg, da pokvri navdušenje. K sreči je tu še zgornji del, ki ponudi težave in dobro skalo. Sestop in dostop sta za tako veliko steno prav udobna, […]

V soboto sva z Janezom plezala Košutovo spominsko smer. Sam pristop je potekal v še dokaj normalnih temperaturah, kar za sestop nebi mogel trditi…Sama smer je postregla z zanimivim plezanjem saj smer ni na veliko opremljena in tudi nameščanja za varovanje ni bilo veliko, tako da je bilo potrebno kar “borbat”, predvsem v glavi 🙂 Skala kompaktna, mestoma krušljiva, vmes raztežaj mokrih trav, temperatura pa znosna do zadnjih dveh raztežajev, ko naju je obsijalo sonce.

pa mal za nazaj…z Igorjem sva plezala JLA v Šitah. Potem smo teden dni oz.kolikor je vreme dovoljevalo, plezali v Brenti. Kmalu po tem sva bila s Tadejem spet v dolomitih, v okolici Cortine. Plezala sva Super tegolino v Lastoni di Formin, drugi dan pa v Tofani, a so naju na široko posejani svedrovci v ta težkem raztežaju obrnili…Včeraj pa sva splezala Poldačevo smer v Frdamanih policah. Skala v spodnjih raztežajih ni najboljša, težji raztežaji pa so kar dobro opremljeni. […]

Končno spet v hribih… V soboto po šihtu sva se s Sebastjanom odpeljala na Vršič in popoldne splezala smer Kamenkov kamin. Smer postreže z lahkotnim plezanjem in intenzivnimi vmesnimi detajli. V nedeljo sva šla plezat Vodnjak želja. Po začetnih raztežajih sva na gredini zavila preveč v levo in zaplezala v najtežji raztežaj smeri Več poletja, ga splezala in nadaljevala po trmastih kaminih na vrh stene. Za mano je spet eden tistih vikendov, ki jih je bilo v zadnjem času premalo […]

No, pa je šla še Karmen mal plezat … 🙂 Smer me ni preveč navdušila, mal se mi je zdela podrta. 🙂 Igor sicer pravi, da sem po dolgem času neplezanja že mal pozabila, kakšna je skala v slovenskih hribih. Tako da me ne za besedo držat. 🙂 Smer sta plezali še dve navezi, je solidno opremljena, sestop je bil pa predvsem vroč. 🙂 Srečala sva tudi enega norca, ki je izbral hitrejšo pot v dolino … pametno. 🙂