AO Kranj

Uplezavanje tega tedna sem začel v petek v smeri Janc-Mali. Prvi štant na odbijaču, zadnjega raztežaja pa prehitro zmanjka! V nedeljo sva s Tomažem pohajkovala po grebenu Zeleniških špic. Ko se greben združi s Srebrnim sedlom sva se posončila na mehki travi, potem pa suhih ust tekla v dolino. V torek pa sva z Janom plezala Panoramo (V/IV, 160 m) v predostenju Kalške gore. Od Cojzove koče sva zavila na staro pot iz Suhadolnika, le ta te po 15 minutah […]

Mihc je slišal, da je v troje lepše, zato sva ga z Nastjo v nedeljo dale v sendvič. Odločili smo se za prelepo uverturo v severne stene – DKV v VDV 🙂 Dostop je bil zaradi sobotnega popivanja malo dolg in prešvican. Glede na gnečo na parkirišču v Krmi smo se ustrašili gužve, pa smo nato veseli ugotovili, da je daleč pred nami ena naveza, v sosednji smeri pa tudi le ena. Punci sva uživali v razgledu, medtem ko si […]

Da si ne bo kdo napačno razlagal 🙂 Stvar je bila zastavljena takole.  Sam sem bil na Ledinah že pretekli vikend in sicer skozi Žrelo. Seveda sem se ustavil pri Tonetu in Zdeni, da sta malo podelila prve vtise vodenja Kranjske koče. O tem smo se kasneje pogovarjali z Romanom in ta predlaga, da za vikend ponovno na Ledine, ampak, ker se bliža ledeniška tura, seveda temu primerna tudi naša nedeljska tura. Izberemo Novo centralno smer v Veliki Babi. Spet pišem v […]

Med gorami knjig, ki jih premaguješ v izpitnem obdobju, ni lepšega kot uiti na kakšno skalnato. Moj kompanjon je bila tokrat Katja. Štartava zgodaj, in da upravičiva svoj spol, se zaklepetava skoraj do Železne kaple. Tam naju čudne table napotijo v sumljivo dolino, ki se je zdela prava.”Dejva vprašat, za vsak slučaj,” in ko pripelje prvi avto nasproti, pokaževa z roko naprej in (nekoliko negotovi glede izbora jezika) vprašava, če sva na poti za Vellacher Kotschna (Belska kočna). En čas […]

V petek v hribih ni gneče. No, parkirišče je pričalo drugače, saj sva na Jermanci komaj našli prostor za Čarodejkamobil. Ampak v vzhodni steni Brane gneče ni bilo slutiti. Temu je verjetno botrovala tudi relativno pozna ura. Napotili sva se v Brano, natančneje v Zajedo, po četrtkovem priporočilu bolj izkušenih kolegov 🙂 Skala je bila v začetku še krušljiva, nato pa vedno bolj kompaktna, v prečki pa že naravnost čudovita. Na žalost je tako, da se stvari končajo ravno takrat, ko […]