AO Kranj

v sredo 5.7.2006 sva sla z Majo Lobnik plezat Spominsko smer Srecku Rihterju, 300m, VI-/ V+ ,porabla sva stiri ure za samo plezarijo , sestop in dostop sta pa kratka,lustna tu pa tam rabis frenda,klin

V soboto sva z Milanom plezala tole smer nad Vršičem. Skratka: lepa smer, lepo vreme, mrzel pir, nevihte so prišle šele doma…

Od 28. junija do 2. julija je na Kamniškem sedlu potekal začetni alpinistični tečaj. Tečaja se je udeležilo 26 tečajnikov od tega nas je bilo 7 s kranjskega AO in sicer smo se v stenah Planjave in Brane trudili: Vanja, Nejc, Gvido, Janez, Luka, Miha in seveda moja malenkost. Splezali smo povprečno od 4-5 smeri in na koncu zadovoljni odšli v dolino.

S Šifkotom sva jo v soboto ob neskončno zgodnji uri mahnila proti Krmi. Smer je fajn, v senci, the kamin je suh, dva klina pa sva posvetila najinim zanamcem. Pri deževnem sestopu po markirani poti v Krmo sva se spraševala kaj je težje, vzpon ali sestop. Še ena bližajoča ploha naju je prisilila še do finalnega teka do avta. Bilo je lepo.

Včeraj sem v družbi odličnih mladih alpinistov Žive, Urše in Dejana opravil svoj najtežji skalni vzpon – Severovzhodni raz Jalovca. Čudovita zračna plezarija, predvsem pa hudo naporna tura za precej lenega človeka :). Zgornji raztežaj, kjer je odlom in smer doseže oceno VII, je potreben “čiščenja”. Zadeva sicer zdrži težo človeka s težkim karakterjem, a vseeno. Nazaj grede so nas lovili temni oblaki, a smo jo odnesli z nekaj kapljami v Tamarju. Slike skriva Živa.

Po sobotnem ogrevanju v Mali Rinki sva se z Ðerotam odločila da napadeva Mrzlo goro smer Avrikelj. Po pripovedovanju “lokalcev” skoraj ne rabiš klinov ker je smer zelo nabita. Verjetno je bilo včeraj nekaj čudnega v zraku, saj nisva videla skoraj nobenega. Sva pa poskrbela da je v smeri en klin več. Smer je luštna, sploh pa prehod iz luknje čez buhtl.

Včeraj sva z Miho naredila prvo ponovitev znane tehnične smeri Jagenjčki v J steni štruce. Tako se je moje drugo obešanje po krempeljcih srečno končalo. Bilo je res kratko – sladko. VII,A4/VI A3,V, 150m, 6ur. Slikce pa ne pokažem ker je Tineks “samo” snemal!

Po sobotnem ogrevanju sva v nedeljo z Mihom naskočila Igličevo. V soboto so bile v njej štiri naveze, v nedeljo sta bile tudi dve pred nama. Posvarili so naju, da je orientacija lahko malo težavna, zato sva bila pazljiva. Na koncu sva skombinirala nekaj klasične Igličeve, dve desni varianti (spet ena nihajna prečka), za konec pa sva našla svoj izstop (namenoma), ki ga v čast doživetju imenujeva “izstopna varianta Zupin-Ceferin” (ako že nima drugega imena), pripelje pa čisto na vrh […]