AO Kranj

Danes sva se z Juretom plezala v severni steni Nad Šitom gleve. Smer je lepa, na nekaterih delih pa malo krušljiva. Lp Matej

Ojla, v soboto sva z Janezom Žnidarjem z jezerskega plezala bavarsko v triglavu, pol pa čez zimer_jahn, sestop pa čez prag. je bila velika gužva sami štajarci pa primorci,

Po jasni, zvezdnati noči na Vršiču, polni utrinkov, sva se v petek z Davidom odpravila oba vesela in polna upanja plezat Črni biser, ki se ni utrnil ponoči, temveč na jasen dan sredi dneva. Bil pa je tak: skala kompaktna, strma stena,iskanje zanimivih prehodov, samota in mir. Po prelepi plezariji, pa je sledil še lepši sončni zahod in sestop v dolino.

V četrtek sva z Mirkotom samevala v zahodni triglavski steni, včeraj pa sva kljub rani uri pred sabo zagledala že tri avstrijske naveze, ter eno radovljiško. Radovljičana sta se premislila, midva pa sva na vsopu počakala eno uro misleč, da bova tako lahko normalno plezala. Naveze sva ujela v tretjem raztežaju in nato na vsakem štantu čakala več kot pol ure. Smer je čudovita, vendar se je ne lotit čez vikend.

Že maja sva s Petrom poskušala preplezati to smer, vendar nama zaradi mokre stene in drsečega mahu ni uspelo. Takrat sva v steni pustila celo premoženje opreme, danes pa sva jo pobrala ven, zraven pa se mi je še smejalo:) Smer orientacijsko ni zahtevna in je polna dobre skale, le v najtežjem delu je šoder. S seboj je potrebno imeti nekaj klinov, ker smer ni v celoti opremljena. Kljub pripeki v steni je bilo znosno, saj je pihal veter. Plezala […]

Z Matevžem sva, mlada in po najlepšem in najzahtevnejšem hlepeča, a očino kot zrela moža velikih sten, napadla Direktno v špiku. Na vrhu sva doživela svoj praznik — kot je Tine napovedal. Vse je bilo kot je treba: vstala sva zgodaj, imela v smeri družbo in prisopihala na vrh v čisto spodobnem času. Edino možakar, ki ga najina telovadba na vrveh ni motila in je lepo solo šibal mimo naju, nama je dal mislit, da je še prostora za napredek.

Je mel Mihc lih en dan frej pa sva jo še midva mahnila med bogataše. Večino smeri sva sledila Miheliču, le da izstopne zajede nisva dosegla po polici z desne, pač pa z leve strani (kar naj bi bila po besedah nekaterih z “Gore in ljudje” originalna varianta in je bila tudi nama všeč). Drugače pa zelo prijetna plezarija v kvalitetni skali in primerno aklimatiziranem ostenju – zelo priporočam.

Z Radom Dražumeričem sva jo včeraj mahnila v štajerski konec. Smer ponuja zelo dobro skalo, in kar je najbolj važno v teh dneh, senco od vstopa do izstopa. Prečka na žalost ni šla na frej, se bomo pa drugič malo bolj pomatrali.

Če si pri vstopu še tak revež, na vrhu stene zagotovo ne boš, kajti bogatejši boš za eno najlepših plezalskih doživetij. Na čase je bila orientacija v smeri kar zahtevna, saj so nekateri klini zabiti izven smeri. Drugače pa je smer dobro opremljena, nekateri raztežaji pa potrebujejo še kakšen klin ali dva. V plezanju sem užival z Anžetom Marenčetom.

Pričelo se je temeljito čiščenje stence. Zadeve smo se lotili Uroš Vrbovšek,Matej Bolka,Blaž Zazvonil,Pifo in njegov prijatelj. Pričeli smo z odstranjevanjem grifov na zadnjem delu naše stence. Sledilo je pranje in sušenje smrdečih blazin ter odstranjevanje 5 cm debele plasti prahu za stenami, pod blazinami, v dimniku…Grife smo najprej oprali v pomivalnem stroju, potem pa še ročno. Za popestritev smo prebarvali stene, za boljšo osvetlitev pa zamenjali žarnice v reflektorjih. Končno se je našel tudi denar za težko pričakovan radio, […]