AO Kranj

Z družinico smo se namakali, surfali ter seveda plezali v Paklenici. Mojca, Mirko in jaz smo splezali Juho v Aniča kuku, Mojca je splezala nekaj kratkih 6a+ na pogled, midva z Mirkom pa sva splezala še Big wall speed climbing.Po vrnitvi iz Pakle pa sva v Mojstrovki ponovila smer Debeljakove. Lep pozdravček in veliko plezanja. Jelka

So smeri ki so težke in v njih uživaš, so pa tudi lahke in krušljive, tako da samo gledaš kdaj ti bo kaj ostalo v roki ali pa odletelo izpod nog. Zaradi slabe skale so tudi varovanja vprašljiva in so bolj samo za psiho.Prva dva raztežaja sva plezala v rahlem dežju, vendar najtežji del smeri ksreči ni bil moker. Zaradi grožnje oblakov sva morala smer predčasno zaključiti. Sestopala sva na zgornjo raven, ter bolj po riti kot po nogah do […]

V nedeljo smo “bli na Tapeti« in od daleč gledali češke turiste, ki so okupirali Prisojnik. Smer je res lepa, s kompaktno skalo in širokim razgledom. Saša in Marjan sta tokrat našla vstop in prvič preplezala vse cuge (v tretje gre rado :), midva z Udotom pa tud. Odcep za smer kaže nov možic, ker se je stari odkotalil v dolino…

Včeraj je bil Kogel samo najin. Virensa sva zlezla z lahkoto z dolgimi rokavi – brez slačenja. Gamsov skret pa polno zaseden – 30 čakajočih gamsov in mi2. Bil je lep dan. Klemen in Joža

Včeraj sva se s Perotom vetrila v debelopečni klasiki. Kaj bi govoril!? V hribih je lepo. Smer lepa, ti da psiho na gliho (pomen: se dobr počutiš, ko plezaš). Teta Roza je fotkiče pustila doma, zato ni slik, pa si sami kaj narište. Grife je eden od ločanov, k sta plezala pred nama, ‘cahnal’ oz.pomakal v Mg. Je reku, da je navajen…

Včeraj sva šla z Bojano v Dolško škrbino pogledati kje se Davo pozimi smuča. To smer sem si že od nekdaj želel preplezati, vendar zanjo nisem našel pravega časa. Je lepa, polna dobre skale, idealna smer za začetnike, ki se ne učijo plezanja ampak alpinizma v hribih…Ves čas naju je malo zeblo, ker je bila smer v senci, vendar se je dalo potrpeti. Sestopila oz. pristopila sva še na Grintovec do Mlinarskega sedlo in naprej proti Češki koči.

Včeraj sva se dva Miha zagnala u Špik, ki pa ni popuščal do vrha- tudi spodnje trave niso tako nedolžne, kot izgledajo od daleč. S štopom nazaj v Martuljek pa sva imela srečo:) Lp