AO Kranj

Pred cajtom smo šli s Pluncem in Narobetom na Hrvaško pogledat, če je Laško k ga pounejo v Splitu isti k naš iz Laškega 🙂 NI! Je pa še vseen dobr, če je na tapravo temperaturo ohlajen, loh je pa tud mal bl topu. Poleg pitja enega srednje toplega piva smo plezal, se potaplal, plesal vodno aerobiko, jedl makarone, hodil po gurtni in sevede delal traparije!

Po Mihovem predlogu sem po dolgem času vzel v roke fotkiča in na noge nataknu plezalke. Plezala sva na Vršiču in sicer Kamenkov kamin in Albinco. Na zadnji slikci načelnik AO Kamnik v sosednji smeri.

Zjutraj sva z Gvidom krepko cincala glede vremena (bolj jaz kot on), pa sva šla vseeno pogledat pod smer – čist tko mal, brez veze. Tam sta dva klena Tržičana kljub napovedanim ploham že štartala. Kamor gre bik, naj gre pa še štrik. In sva čez steno zlaufala v 10 min manj kot v 4 urah. Presenečeni?! Aja, pa cel dan je sijalo sonce.

Včeraj sva se s Petrom zelo ambiciozno podala pod steno Dolške škrbine z namenom zlesti v njej najmanj tri smeri. Željen cilj nama je preprečila gosta megla in mokra skala. Kljub temu pa sva premagala eno skoraj pohodno smer. Opis nama ni bil jasen, iskala pa sva najlažje prehode in tako prišla na s soncem obsijan vrh. Lp Anže…

Dva kozla na sprednjih sedežih in nekaj več tistih v pločevinki na zadnjih, ob vožnji mimo Tre Cime izvemo, da nam pripada privilegij izbire kampa, saj smo edini predstavniki “masovne” kranjske odprave v Dolomite. Zabijeva najlepši dan za iskanje vodnika, karte in malo pofrikava. Naslednji dan labilnemu vremenu ukradeva čudovito smer v JZ steni Ra Gusele (V, 270m), na sestopu naju seveda pošteno opere. Petek: brez opreme (dež, mokra skala) se znajdeva pod Cinque Torri in z grenkim priokusom opazujeva […]

Včeraj je bila res sreča z vremenom. Te sreče smo bili deležni Aljoša, Leon in jaz. V smeri sem razmišljala zakaj tako ime. Mogoče zaradi izredno krušljive skale ali pa kamnitih izstrelkov? Kdo bi vedel? Kljub vsemu pa je bila plezarija prijetna, prav tako sestop, ki je bil ekspresen 🙂

Predčasni prihod iz morja v sredo zvečer je bil ključni pri tem vzponu. Dolg dostop in sestop do pod smeri je potekal relativno hitro. Bili smo pravo moštvo, Tine in Jojo kot snemalna ekipa in midva s tastarmu kot plezalni tandem. Tako mi je ob drugem obisku Sfinge (IX/IX+ – najtežji raztežaj) smer uspelo preplezati povsem prosto. Napeto plezarijo, smeh in vriskanje je le nekoliko kazila megla, ki pa je nato zvečer izginila in se ponovno pojavila tam okoli treh […]