AO Kranj

Včeraj smo se Miha, Sabina, Gvido in jaz odpravili v Frenkove plošče. Splezali smo Levo smer in Orhidejo. V Mrzli gori je bil topel prvi jesenski dan kot poleti. Plezarija fajn, vse fajn. Dodal sem še skico smeri, če koga zanima.

V soboto sva se z Anžetom odpravila po Koroški smeri na Veliko babo. Začetek smeri je v redu, zaključek pa preko borovcev, nič kaj prijazen.

Kot pravi neka reklama: Najboljša skala ta hip. V soboto sva se z Matjažem Sušnikom podala na italjansko stran Julijskih Alp. Plezala sva v eni od najbolj uživaških smeri in sicer Direttissimi v Visoki polici (Cima delle Cegne), ki se vzpenja nad dolino Bele vode. Edina slabost smeri je njena dolžina, ki pa sva jo nadoknadila s sestopom po jugozahodni grapi. Tudi fajn, sicer pa je idealne razmere izkoristila še tolminska naveza.

Nezgrešljiva linija, lepo plezanje v kvalitetni skali – predvsem v spodnji polovici smeri, ugodne razmere in zanimiv “balvanski problemčič” na vstopu v glavno zajedo so nama s Tinetom popestrili dan. Smer je suha, le nekaj cm snega na sestopu grozi z expresno povezavo z dolino:)

Z Nino sva se odpeljala do Verone, naslednji dan pa naprej do Arca, kjer sva čez vikend uživala v čudovitem vzdušju tekmovanj Rock Master 2007, občudovala vragolije največjih mojstrov športnega plezanja, navijala za naše punce (Natalija Gros, Mina Markovič, Maja Vidmar; Maja najboljša na 2. mestu, ostalo na www.rockmaster.com).Ob tem sva zlezla eno lastno varianto smeri Via Similaun (400m, 6b) in par frikarskih lepotičk, seveda ni manjkal niti Gardaland:)

V nedeljo sva se z Radotom podala v za neperspektivne malo težji hribovski zalogaj in sicer direktno varianto smeri Čufar-Fon v južnem pobočju Novega vrha. Da pa stvar ne bi bila tako enostavna, se je un zgoraj odloču, da nas bo še mal v prste zebel, s tem da nas je zavil v meglo. Kljub temu ti smer ponudi kar nekaj užitkov v prostem plezanju.