AO Kranj

Sva šla z Juretom Valjavcem uživat. Skala načeloma kompaktna, mestoma podrta. Škoda le ker je dan prej dež padu in je bila še precej mokra. Smer čudovita, mislim da je zato tudi zaslužila mesto med starimi klasikami. LP

Z Ivanom sva za soboto planirala nekaj krajšega, zaradi druženja s kolegi iz AO Črnuče pa sva idejo brezhrbtenično zanemarila. 😉 Baba nam je v lepem vremenu nudila mnogo užitkov in prijetnega druženja. Je pa res, da zato nismo bili ravno najhitrejši… Za nameček so nekateri sestop v mraku izkoristili tudi za neplaniran obisk naših severnih sosedov. :)))

Včeraj sem dve ženski gnal v hribe. Z Polono in Ano Katarino smo splezal Marinkino – k je bla na konc zgrešena varianta in Jugovzhodni raz. Prvič pa se mi je zgodil, da sem najprej šel na vrh hriba pa pol dol in plezat po njem. Blo je seveda najlepš!

“Kr dol parkerejta!” namesto DobregaJutra od oskrbnika v Krmi, ki ga nehote zbudiva (no, jest:) s preglasnim izkrcavanjem. “A je še daleč?” in “Do smeri ne, do stene pa!” postaneta uvertura v začetni šodr, ki se polagoma prevesi v odlično poplezavanje in zabijanje enega samega klina (plezalo nas je pet, Nejc pa jest pa še trije frendi:). Iz ‘zloglasnega’, ‘gladkega’ in žoftnega (pazi, brez navednic!) kamina se pa zasliši: “Ne bom, jeb..ti da nam gvozdu, k to pa res grdo […]

Z Matevžem sva šla danes preverjat, če je po vsem pestrem dogajanju zadnjih dni mogoče normalno plezat. Zadovoljno lahko ugotovim, da nisva izvedla Švizcevega manevra, sva pa srečala nekaj Švizcevih lusk. Nemška je prav fletna in tokrat je Mihelič z opisom zadel v polno. Ni naklučje, da je to najdaljši opis, kar jih je v Slovenskih stenah. Hitrosti spet ni manjkalo, ampak glavno mesto je imela lepota. Ne morem drugače povedat, ampak smer je res lepa in presenetljiva, sploh zgornji […]