AO Kranj

Včeraj sem se pod mentorstvom G. Lačna podal v Travnik, smer Črni biser 600m. Plezal sem vedno kot drugi, saj kot ‘friko’ nimam dovolj izkušenj za pravi alpinizem in Frančkove VII. Po besedah mentorja sem doživel šolo pravega alpinizma. Izhod ima še cca 60m snega v grapi, drugače pa je smer če odštejemo en kup kamnov in orientacije zelo dobra. Slik ni, ker ni blo časa…

Smeri se začneta na gredi levo od Grintovčevga stebra. Za tiste konce spet presenetljivo dobra skala in lepi naravni prehodi. Zaradi grožnje nevihte sem obe smeri skupaj preplezal v času nogometnega polčasa. Sestopal sem po drugi omenjeni smeri. Na koncu pa me je vseeno namočilo.

Res huda smer (spet ena za po službi), ki vsebuje vse kar plezanje sploh ponuja – plate, zajde, poči, kamini,… Smer ne popušča do vrha. Opremljenost smeri je dobra, skala pa je tudi OK. Sicer je vse skozi malo grmelo, vendar dežja pa na srečo ni bilo. Dan bi bil res idealen, če me ne bi v Gozd Martuljku »modri angeli« obrali za 250 € in mi podarili 3 kazenske pike. Aja, plezal sem s Primožem (piv viv).

Čudno da se nismo srečali s Tomotom in ostalimi v Belih vodah, saj smo bili tudi mi v petek tam. Bilo nas je 8 iz 4 različnih odsekov. Z Nonnetom sva lezla v Mali lojtrici smer Ive-Piemontese. Čudovita smer, skala fajn drži, pa tudi orientacijsko je lahka. V nedeljo smo se odločili za izlet na Mangart po italjanski ferati. pot se prične pri Belopeških jezerih. Nekateri smo sestopili po grebenski poti mimo malega Mangarta na Kotovo sedlo in v Tamar. […]

S Katjo M. sva danes imela pogumne načrte: Vzhodno in Igličevo v enem dnevu. Ampak mrzel veter, ki je lezel pod kombinežo, da so lešniki drgetali, je bil kriv, da sva zmago razglasila že po prvi. Dan je bil vseeno lep, pivo hladno, žganci dobro zabeljeni, za posladek pa še čokolada. Evo, poletje je!

Danes sva z Ivanom plezala smer Kovkov sindrom v Grintovcu. Skala v tistih koncih je res kompaktna, kljub temu pa je smer redko obiskana. Na pristopu in v srednjem delu je bilo še nekaj snega.