AO Kranj

Vidim, da že dolgo nisem nobenega utrinka napisal… No v glavnem včeraj sva z Jankotom plezala Direktno v Štajerski Rinki. Prvotno sva načrtovala, da bi glavo izpustila, pa sva jo potem vseeno splezala. Najbolj mi bo v spominu ostala cca. 30 m prečka v levo (stopanje na trenje) in pa en kamin višje. Med Križem (Koroška Rinka) in Štajersko Rinko je stalno letelo kamenje.

Tečajnik Janez se je javil, da greva v Zahodno zajedo, pa sva šla. Zjutraj čudno toplo, po vrhovih oblaki, topel veter skozi Luknjo… Eh, greva do vstopa, v eni uri se lahko veliko spremeni… Zahodna je čudaška. Kar je je, je dobra, ampak je ni veliko. Skala odlična, smer tudi prebrisana… Ampak potem pa ta preklicani izstop. Poln razmnoževalni organ imam tega šodrastega motoviljenja in iskanja prehodov! Od zaključka smeri, pa do začetka tretjega žleba, ta del bom pozabil kolikor […]

Včeraj smo jo navsezgodaj mahnili (+Đoni, Puwona, Lukec) v samotne konce (tam, kjer medvedi v teku ulovijo in pohrustajo gamse) v bojda malo obiskano smer, ki pa je imela včeraj polno verkherja (devet ljudi). Stena Lepega špičja izgleda lepo, ko si pa enkrat noter pa ne navdušuje (beri podrtija). Zadnja tretjina ponuja malo užitka. Gor grede glede na dolžino in gužvo nismo porabili toliko časa, v sestopu pa nas je ujela megla v Tumovi smeri-fujinfej “pot” (dramzz), smo malo sfalili […]

Ker je Stane že splezal večino naših klasik, nekatere že pred 20 leti, sva morala izbirati med malo manj znanimi smermi. Smer sva našla kar v Dolgem hrbtu. Za čuda sva bila na tako lep dan sama v tej steni. Plezala sva smer Šimenc-Škarja, ki pa bi jo lahko prav tako šteli med klasike. Smer je kar težka, za prosto ponovitev bi rekel, da je ocena celo več kot VII+, sicer pa večinoma zelo kompaktna in lepa, tako kot to […]

Ne vem, kako je prišlo do tega, da sem si za prvo smer v tej ogromni steni zaželel ravno to. Tura je dolga, naporna a vseeno lepa. No najlepši del je tista dvajset centimetrska polička v levo, kjer imaš 1000m lufta med nogami:D Plezal sem z Janezom Ločičnikom (AAO). Sestop čez plemenice je pa dolg:D. Tura od avta do avta 17ur. Slike bom pa dal gor k jih dobim

Z Davidom sva se podala v steno Debele peči. Na parkirišču srečava kolege iz društva: Tanjo, Greto, Atilo in Gašperja. Odpravili so se v Jesih-Potočnik, midva z Davidom pa na SV raz. Prvi 60-metrski cug moker, naprej pa kar lepa plezarija, če odmislim srednje tri raztežaje. Sestop zanimiv: po grapi, grušču in lovski stezi, ki v dobri uri pripelje nazaj pod steno. V Kovinarski koči so imeli za naju hladno pivo.

Kot je omenil že Tomo smo se včeraj jaz, Gašper, Greta in Atila odpravl v steno Debele peči. Z Gašperjem sva prvič kot samostojna naveza plezala nenavrtano (čeprav dobro nabito) smer. Kljub temu sva sem ter tja še zabila kakšen klin, sprobala pa sva tud kakšno svoje sidrišče. Plezarija je bila lepa čeprav so bili določeni deli stene popolnoma mokri in mastni, da ne govorim o znamenitem navpičnem kaminu sredi smeri od katerega je kar teklo! Kljub temu sva smer […]

Ko sem plezala v tistem mokrem kaminu, sem se spomnila na Romana, ki je na ferajnu dejal: ja ja, pa tisti kaminček, je fajn;-). Čist je bil moker ta kaminček. Proti vrhu pa plezarija skoz lepša, in skala kompaktnejša. V navezi sva bila z Atilo, ki je plezal prvi. Na vrhu pa nas je čakal sonček, in misel na preplezano je bila prijetna.