AO Kranj

V petek sva z Ano B. nameravala plezati Severni raz v Mali Mojstrovki, a sva se zaradi vrste ob vstopu raje odločila za Kaminsko smer. Oba sva prvič plezala v tako ozkem kaminu, da je bilo za lažje plezanje v njem potrebno nahrbnik vleči za seboj. Uživaško plezanje pa je prihranjeno za dolg zadnji kamin. Vsi težji deli smeri so zelo dobro opremljeni.

Zadnje čase sem plezal predvsem v Dolomitih in Zahodnih Julijcih. Skala je tam bolj čvrsta , smeri bolj strme in pristopi krajši. Ko začneš zaupati premičnemu varovanju plezanje postane prava uživancija. Vreme v Dolomitih je hitro spremenljivo in kaj hitro te lahko ujame kakšna nevihta s sodro. Že čez nekaj ur pa so stene lahko spet suhe. Navadiš se nomadskega življenja, spanja po parkiriščih, kočah in borbe z vremenom. Cortina d Ampezzo_TOFANA DI ROSES: Leviti, Via Tridentina, Aspettando La Vetta, […]

Včeraj sva z Robertom Karujem preplezala smer Herlec – Kočevar v Šitah. Smer je na težjih mestih kar dobro opremljena, še najbolj pa je opremljen kamin, ki je kar zanimiv za preplezat. Skala je kar kompaktna, razen na nekatrih delih je nekaj šodra. Sestop se pa tudi kar vleče.

Včeraj sva z Janezom plezala v Trikotu. Snega je pod steno še kar nekaj, ampak se mu menda da lepo izogniti po levi, tako si rekli veseli akademci iz naveze, ki je pridrvela do vstopa le malo za nama. Izstop skozi zadnje okno izgleda zelo zastrašujoče, ampak se ti kar zasmeje, ko zatipaš vse tiste šalce. Smer je kar lepa, na posameznih mestih precej podrta, ampak ni sile. Raztežaj šestice se je meni zdel težak, čeprav vsi pravijo, da ni […]

Devet let je minilo, odkar sva si s Šifkom v Meteori, vsa vzhičena po preplezanem “Corner of madness”, obljubila in s stiskom rok zapečatila, da bova skupaj zlezla Čopa. Leta so minevala in včeraj je končno nastopil ta trenutek, da realizirava obljubo iz Meteore. Vstopila sva po Skalaški, kjer sta bili pred nama na vstopu že dve navezi. Nekoliko s strahom sva ju pobarala, kam sta namenjeni in z olajšanjem ugotovila, da bomo na Gorenjskem turncu šli vsak svojo pot. […]

Včeraj sva z Mirkotom splezala Hudičev steber v Prisojniku. Mirko je lepo našel vse prehode, zadnji kamini super, ker so suhi, vmes ni skala za prehvalit. Sestop pa dolg, vseskozi sem čakala podor, pa so mi povedali, da je nad stebrom. Pa sem paničarila brez veze. Med plezanjem sta presenetila dva base jumperja, ki sta se spustila iz stebra. Skratka, dan je bil zanimiv. jelka

Klemen je reku, da je že cajt, da si še Steno od bliži pogledava. Še v temi v Vrata pa prot Bavarski. V smeri sva res uživala, le spet nama jo je prehitr zmankal zato sva Zimer-Janhnov izstop, ki je bil prvotno v planu, zamenjala za Raz nemškega stebra. Zarad slabe skice, nama je v začetku mal ponagajala orjentacija, potem pa res krasna plezarija. Zraven sva pa še Kranjsko himno brundala, pa nama jo nekako ni ratal čist skup sestavt.

Z Mihom sva smer ocenila kot srednje atraktivno, saj v nama ni vzbudila izjemnih plezalskih užitkov. Sva pa v sami smeri in med sestopom srečala veliko kozorogov, kar nama je polepšalo plezalno turo.