AO Kranj

S Petrom (AO Rašica), sva se odpravila v še eno tistih smeri, ki jih Mihelič ne more prehvaliti. Smer je res super, orientacija ni delala težav, skala večinoma kompaktna, našla pa sva tudi izstop smeri, kjer te stena “poserje” ven skozi luknjo. Fletna tura.

Včeraj sva z Igorjem splezala prvo šestico, če ji lahko tako rečeva. 🙂 Ni sicer tista ta prava, je pa vseeno treba kr migat celotno smer. Lepa smer s kompaktno skalo in konstantno plezarijo. Nad kratkim dostopom in sestopom se pa v tej vročini tudi nisva pritoževala. 🙂

Ob pogledu na steno v jutranjem svitu, so bile besede odveč, saj je pogled res fascinanten. S Karmen sva spoštljivo vstopila v smer. Zaradi velike krajne zevi sva morala nekaj metrov levo od smeri splezati malo više in nato prečiti v majhno votlino, s kjer sva lahko nadaljevala. Plate v spodnjem delu so kar zanimive, saj je skala obrušena oprimkov, tako da moraš uporabiti druge spretnosti da se zbašeš čez. 🙂 Proti vrhu se stena odpre in si kar izpostavljen […]

Kljub navalu planincev je bil Vršič včeraj dobra izbira za beg pred vročino. Konstantna sapa je skrbela, da kljub soncu ni bilo prevroče. Smer pa prazna in lepa. Kot vedno!

Kakšen teden ali dva nazaj sva se z Nastjo podali v Begunjščico. Izkazalo se je, da ni napak premisliti, kje in predvsem do kam boš sestopal, ker si v nasprotnem (oz. tokrat najinem) primeru potem primoran večkrat užiti blagodejne učinke hoje po melišču. Izkazalo se je tudi, da vodnička ni za pustiti v nemar (ne plezalnega, ne tistega s podrobnim biološkim ključem za določanje pajkov), saj se je, pa to navzlic temu, da sva se res trudili udeti smer, na […]

Opis je sicer malo starejši, pa nič za to. V petek sva z Igorjem zarila pod debelo peč. Ja, bil je že čas, da se neham iti šodrovca in da grem v nekaj bolj resnega. Smer Jesih-Potočnik je bila za prvo tako turo kar prava izbira. Z orientacijo nisva imela posebnih težav, saj je Igor v tem Koncu že bil. Bilo je res prijetno in bil sem več kot vesel, da se nisem pod steno ali v steni podelal =) […]

Glede na mojo letošnjo slabšo kondicijsko pripravljenost, sva ture prilagodila glede na dostop in sestop 🙂 Pričela sva v Velikem vrhu in preplezala Sanje neke gospodinje, Mamo Korziko in Zajahaj oblak. Potem sva obiskala Paklenico in v treh dneh (potem naju je pregnala burja) preplezala Velebitaško, Zgrešeno, Karamaaro sweet temtation, Veselo obitelj, Borna i Rok, Izgubljena deca. No, nato je sledil Košutnikov turn s svojo odlično Jenny-Riß. V Štajerski rinki sva splezala Igličevo. Zatem sva šla v Šite in splezala […]

Po tritedenskem dopustovanju je bila Bela peč dobra izbira za začetek miganja. Kljub vročini v dolini, je bilo zgoraj prijetno sveže. No, večino dopoldneva. Smer po zajedi je (kot sem že zadnjič napisal) staro ime za današnjo Katastrofulo, Bumerang pa je od nekdaj to, kar je 🙂