AO Kranj

Če imaš še kakšne plane čez dan, je Klek najbolj pri roki. Šli smo, Gregor P., Boris Z. in moja malenkost, že z nočjo iz Planine pod Golico. Razmere so bile, glej fotografije, sicer je bilo tako; Kdor ne mara pršiča in kdor ne mara smučanja po zmrznjeni, trdi, grifik podlagi, ta danes tukaj ni imel kaj iskati.

Glede na snežno situacijo sva izbrala “izidžizi” Lepenatko. Tako lepo je zaobljena s travnato podlago a snežna odeja ne tako prijazna do uporabnika. Na vsakem zavoju je bilo drugače (no, bolj na vrhu se še obračat ni dalo, ker je tako pihalo). Sunki vetra so me čisto izmučili (psi so protestirali pri pospravljanju, palice niso želele stati pokonci in podobno). No, to sem napisala bolj “kar tako”, ker ni nobenih objav ;).

V gozdovih Murnovca dobrih 50 cm ravno prav uležanega pršiča, izjemno dobro smučanje po gozdu z Murnovca smo tako ponovili kar trikrat, če seštejem, smo skupaj s Kresiščem vrhove osvojili skupaj štirikrat 🙂 Ja, tako dobro je bilo, za nami se je prašilo…….in prašilo 🙂

Turnir smuk se je spremenil v boj za preživetje:-) No vsaj na zraku smo bili. Boljš je sankat kot smučat:-) Lp

Hvala predhodnikom za mamljive informacije 🙂 Skratka, tako dober spust po pršiču, da smo se spodaj vsi strinjali, da še enkrat vprežemo pse in ponovno na vrh 🙂 Obakrat vriskanje po nedotaknjenem SZ pobočju.

Da ne prekinem trenda predhodnih utrinkov (turni smuk) … V soboto smo šli na težko pričakovan pršič. Mrežce so bile primeren cilj za, po njegovih besedah, začetnika v turni smuki. Kljub razmeroma nizki višini je bilo moč videti različne konfiguracije snega, za plazove nevarne odseke in dobiti nekaj pomembnih prvih korakov izkušenosti v zimskih hribih. Blaža je skrbelo, da nima dovolj kondicije in da bo prepočasen, pa je tako gnal v breg, da sem bil skor čist hin. 🙂 Pod […]

Po sobotnem turnosmučarskem (družba je bila namreč krasna) fiasku, ko sem zaradi težav z opremo spoznavala lepote gozdne ceste in komaj naredila kak zavoj, sem se odločila poizkusiti srečo še enkrat v nedeljo. Z Alešem, Anito in Benotom smo se odpravili na Ojstrnik. Medtem ko sem se poskušala prepričati, da bi smuče vlekla za sabo, ne pa lomastila po smučinah kot jeti nižje rasti, je prišlo in odšlo mimo kar nekaj ljudi. Ko sem te iste začela srečevati še v […]

Prvotni cilj je bil Suho ruševje vendar sva se z sopotnikom, ki je bil peš, odločila, da se ne bova matrala. Plan B je bil Triangel na katerega sva se povzpela po lično ratrakirani poti. Na vrhu degustacija smrekovih dobrot. Spust je potekal brez posebnosti. Snežne razmere različne, od napihanega do ledenega in vse vmes. Snega dovolj za smuči nižjih cenovnih razredov. Drugih obiskovalcev pa presenetljivo malo