AO Kranj

Tu bom uporabil besede nekega drugega plezalca, ki je rekel, da je ta slap daleč od gajstnega. Popoldne v najtežji raztežaj že posije sonce tako, da kar pošteno teče po njem. Je pa vsaj zame, eden najlepših slapov, kar se okolja tiče, ki je res lepo.

Očitno mi Log pod Mangrtom ne da miru. Je pač tam še preveč lepih slapov za splezat. Tokrat sva tja odšla z Robijem Bečanom. V soboto sva lezla užitkarske Kaskade naše gospe, v nedeljo pa čisto uživancijo Levo grapo pod Rušjo glavo (pod Predelom). Slednjo toplo priporočam vsem!

Prošnje tečajnikov in lep dan so botrovali sobotnemu naskoku na Sinji slap. Spodnji cug je bil za spoznanje tanjši, kar pa je nadomestil zgornji del, ki je ponujal mokro uživancijo. Premočene prste je na koncu uspešno zamrznil presenetljivo močan veter, ki nas je hitro ponesel v dolino. P.S. Ne vem kako uspe nekaterim toliko napisat … 😉

V pasjem mrazu torkovega jutra sva se pred ferajnom dobila z mojim letošnjim tečajnikom Anžetom Kovačičem. Za zaključek podaljšanega vikenda Prešernovih praznikov, sem izbral lahko dostopni (z avtom, seveda) slap v Soteski: Vis-a-vis. Kaj naj rečem? Užitkarska plezarija, v slapu, ki se obsijan s soncem vije po nezasneženem gozdnem pobočju.

Za Prešernove praznike sem se z Miho (tanarstarejšim Marenčetom) odpravil v Log pod Mangrtom. Želja sva imela kar nekaj, za začetek pa predvsem Lukežev led in Zelene slapove. Kot se je pozneje izkazalo, je z Lukežem šlo vse po načrtih, medtem, ko Zeleni niso bili narejeni. Zato sva si v nedeljo privoščila Postmodernizem. Po nasvetu domačinov sva hotela splezati še slap Nezaposlen, ki se vije nad Postmodernizmom. Žal ni bil narejen do te mere, da bi se podala vanj. Tako […]

Z Matevžem sva v četrtek popoldne smuknila v sotesko Pekel (pri Borovnici, pri Podpeči, pri Ljubljani). Kljub toplemu vremenu (+5C) so slapovi še stali, čeprav je voda brizgala iz njih na vseh straneh. Plezarija je bila uživaška a mokra. Sestop (po zoprni potki) sva opravila skupaj z nočjo. lp, ab