Z Vanjo sva včeraj prišla iz Paklenice. Vreme super, plezarija super, morje mrzlo ampak se da kopat. Skratka super.
Utrinki
Tura za katero se je včeraj splačalo voziti 1/2 noči. Z Avtom na sedlo Passo Pordoi 2239 mnv. Vzpon po trdem srencu s smučmi do vznožja Piz Boe, na vrh pa z derezami. Spust s strehe na S stran skozi žal deloma kopno grapo na spodnje pobočje do vstopa v Val Mezdi in po njej […]
V soboto smo bili z Lukom in Stašo v martuljškem koncu. Gaženje suhega snega do kolen, divji ambient, en strm raztežaj in neverjeten prehod pod gromozansko vehto direktno na vrh. V hribih se zima še kar ne da.
Karamara sweet temptations in Circus, po vsesplošnem potopu sva se pa s Tomažem navijala v peticah.
Iz Ljubljane odrinila ob 4. uri zjutraj, ob 16:30 bila na sedlu Rainertoerl (3400m) zaradi megle obračala. Sneg dol grede ni bil najboljši (najboljši je bil opoldne za tiste, ki so prespali in se lahko zgodaj vračali dol). V dolini ob 21.uri zadovoljna z mehkimi nogami in prepucanimi pljuči. Dolga kondicijska tura.
V soboto 17.4.10 popoldne mi je uspelo po letu 2003 ko sem splezal Konec mira 8c/c+ prestaviti mejo mojega plezanja. Uspel sem opraviti verjetno 4 vzpon (Matej Sova, Adam Ondra, Lukasz Dudek) v smeri Človek ne jezi se 8c+, 40m. Prvi del smeri, sem kot prvi za Matejem ponovil že nekaj let nazaj. Kasneje se […]
Zjutraj sva s kolegom Matjažem skočila na Vrtačo po lenuhovi grapi. V spodnjem delu je bil sneg večinoma pomrznjen, zgoraj ne, ampak za eno aprilsko soboto čisto vredu.
Z Matejo sva šla danes na Stol in sicer iz Podna! Dobre razmere so že bolj pri koncu, vendar je bilo kljub temu iz te strani vsaj do sedla Belščica kar precej ljudi! Naprej na Stol nas je šlo bol malo! Nekje na sredini flanke proti Stolu pa se začnejo že malo boljše razmere, kar […]
Po Italiji in velikonočni Istri sem obiskala še Paklenico. Bilo je super, noro doživetje, plezat je itak zakon;). V sredo sva z Majo L. plezale v Debelem kuku, ker je Aniča zgledu še kr mokr. Splezale sva Diagonalko in Slovensko (PIPS). V četrtek sva odšle v ta velko steno, plezale sva Nostalgijo, na kakšnem mestu […]
Ko je vzhajajoče sonce obsijalo vrhove, sva z Janezom zagrizla v strmino. Kmalu sva nataknila srnače, ki so nama z vsakim višinskim metrom prišli bolj prav. Z vrha sva zarezala vijuge po gladki speglani flanki in tako do drevesnice.
Nedavni komentarji