Danes sva s Piskarjem plezala Teranovo. Odlična za dopoldansko turo (če moraš biti ob 12.00 že na delovnem mestu), za test psihe (prva zimska zame po plazu…) in seveda dobra za vzdrževanje kondicije in za piko vdret. Več ali manj je dobra, vmes se že kaže skala (je precej razbita) ampak še vedno dobro preplezljiva. […]
Ledno-snežna tura
Midva z Brčam sva tudi letela v Teranovo. Samo midva sva pa užgala popoldansko. Moram rečt, da je bila sama plezarija super samo sneg, ki je začel padat nam jo je zagodel. Luštn!
Anže, Rok in jaz smo šli včeraj probat srečo v Bosovo grapo v Brani. Razmere so slabe, sneg je večinoma nepredelan. Po dveh urah gaženja, praskanja po skalah in pikanja po travah smo obrnili in odšli v dolino. No … nas je pa gor vsaj mal sonček pogrel.
Ker čez dan ni časa si ga ukradem ponoči. Pa Sebatu prav tako. Po 11ih urah v službi ob 18ih štart iz Ljubljane. Ob 19ih sva jo že mahala proti Zelenici. Jaz na smučeh, Seba pa peš. Del smučišča je steptan in je super za hodit, do Suhega Rušja pa je zgažena pot tako, da […]
Zakaj se mi pozimi ne da plezati? Ker je treba zgodaj iz tople postelje! Včeraj sva s Plenksom ob šetih odrinila iz pred KNG-ja in ob enih že stala na vrhu stene. Ta težek del sva obvila v deset metrskem loku. Razmere so se s snegom verjetno nekoliko pokvarile, predvsem v položnih delih (gaženje). Drugače […]
Danes sem se pasu po grapcah na Vršiču. Pripravniška je za gor in dol, Butinarjeva nekje na sredini mal zamelje Župančičeva mislim, da je za smučat. Uživancija!!
Včeraj sred noči z Urbanom tišala v Vrata pa proti Stenarju, želeč se preizkusiti v eni zimski klasiki, za malco že obračala, ugotovivši neprimernost razmer, proti rezervnem položaju na Vršič, kjer sva za silo potešila vertikalno-ledno slo.
Z Betonom sva danes splezala Teranovo. Smer je bila kar lepo narjena, čeprav v smeri kakih posebnih smeri od predhodnih plezalcih ni blo vidt. Smolo sva imela edino z vremenom, ker naju je do prečke vseskozi obdajala megla. Sestop od Žrela naprej pa ni bil nič kaj zabaven…..
Smer je lepa, slapov ni več. V smeri smo se gužvali: Jest, Erik, Zdovc, Katja in še en?
Danes sva s Primožem (rdeča kapica) hodila (plezala) v okolici Martuljkove skupine. Da bi obiskala en vrh (Veliki Oltar) nama je zmanjkalo časa, to pa zato, ker sva dostop delala mimo Brinove glave, potem pa sva še dokaj visoko (namesto da bi precej nižje) morala prečiti južno steno Kopice. Nato sva prišla do možica “na […]
Nedavni komentarji