Danes sva jo napadla z Janezom Primožičem. Lep dan, dobre razmere, uživancija. Da ne bi jemala vrvi iz ruzaka, sva raje skopala rov skozi preduh. Še sestop na Hajneževo sedlo, pa je ratala petit grande course.
Sončni zahod sem ujel med sestopom. Do doma mi je kasneje svetila luna. V hribih je lepo.
S pancerjev sem odstranil pajčevino in prah s smučk. Po skorji smučat je bilo zahtevno delo, pa nič zato, dan je bil lep in avto je visoko pripeljal.Sezona je odprta.
Meni všečna smer se je tudi Janezu močno dopadla. Dopoldansko sonce naju je znosno grelo, pa še mir je bil na cesti, tko da sva oba uživala v hribovskem ambientu, topli skali in lepih prehodih.
Po dolgem času je bil Grga spet moj soplezalec. Družbo nama je delal njegov sin Nace. Lahkotno smo poplezavali do roba Stene, le zadnjih nekaj metrov smo potegnili čez previs, da je bilo malo suprareninsko!
S Črmeljem sva jo spičla še preden je vanjo posijalo sonce. Mestoma mokro sicer pa uživački.
Vreme zjutraj ni bilo prijazno, zato sem na vrhu hitro obrnil. Sledilo je tristo metrov uživaške smuke po novem snegu. Nekaj skorje na prehodu v drevesnico, potem pa z nasmehom po jugovini do gmajne. Bomba!
V petek ob 8:30 sem se že peljal dol. Odlična pela, mogoče najboljša letos.
