Danes sva jo napadla z Janezom Primožičem. Lep dan, dobre razmere, uživancija. Da ne bi jemala vrvi iz ruzaka, sva raje skopala rov skozi preduh. Še sestop na Hajneževo sedlo, pa je ratala petit grande course.
Sončni zahod sem ujel med sestopom. Do doma mi je kasneje svetila luna. V hribih je lepo.
Plezali smo Steber na V robu. Lepi prehodi in čvrsta dolomitska skala, so nam narisali nasmeh na obrazu. Še zdej mal drži.
Letos sem štartal precej kasneje, kot lani, tako da sem na dostopu že fino švical. Na samem grebenu je bila prijetna klima, pa tudi plezarije ni toliko, da bi se človek pregrel. Sestopil sem po Centralcu – priporočljivo pozimi.
Sem se odločil, da grem v hribe, pa še smučke sem sabo vzel. In snega je bilo za smučanje res dovolj. Nad bivakom spomladanski srenec, pod njim pa že bolj čofta, ampak še vedno zelo uživaško. Dilce sem spet dal na rame malo pred gozdom, tako kot ponavadi.
Skupna tura GRS je lepo uspela kot pač vsako leto. S Šifkotom sva v soboto smučala z Lanževice po južnem vendar lepo smučljivem celčku. V nedeljo pa smo šli na Vrh Škrli. Sonce je zmehčalo trdo skorjo za prav uživaško smučanje. Ja prou fajn je blo.
Velikokrat sem gledal to krnico z Begunjščice in si zamišljal, kako bi zgledala popolnoma zasnežena. Danes me ni zapeljala lepa špura po Šentancu niti vijuge v Centralcu. Kar naprej sem šel proti meji po sledeh predhodnikov. No tudi to pot je iz snega štrlelo nekaj skalovja in zelenja, a snega za smučanje več kot dovolj […]
Včeraj zarana sem se prebijal proti stari Frišaufovi koči, naprej je šlo tekoče. V družbi gamsov sem kar dobro napredoval. Na vrhu sem posedel v kratkih rokavih, da se je sneg zmehčal, potem pa po speglani flanki v dolino. Tisoč metrov čiste uživancije.
Dan, kot nalašč za izlet v naravo. Z vrha, po flanki demonstracija lahkotnega vijuganja po tanki skorjici. No saj je tudi meni šlo z dobrim starim plugom. V gozdu pa partizanska taktika. Borba od smreke do smreke. Bela peč pa že vabi…
Lepo špurco sva imela na dostopu, malce naluknjano kakopak. Snežni led je držal uredu, po dolgem premoru sploh uživaško. Tik pod (malce rahitično) svečo, Sta nama Janez in Tjaša, ki sta ravno priabzajlala mimo, dala še zadnje napotke in potem sva jo suvereno splezala. Smuk v dolino je bil pa že kar kičast.
Zarana sem zakoračil na smučišče. Skrb, da bom gazil je bila odveč, lepa špura se je vila proti Zelenici, le mimo Vrtače sem raje zgazil. Lovec na pršič pač nisem želel postati njegov plen. No gazil sem tudi vso dolgo pot proti Srednjemu vrhu. Vzpon na sam vrh je bil zaradi obilice ruševja naporen, pa […]
