Travnik-Travniška grapa

Ideja za Travniško grapo je padla pred kakim mesecem, dozorela pa je ta teden, ko so po raznoraznih AO-jih začeli padati utrinki iz te smeri. V torek sem Mihu omenil, da so v Travniku kao ful hude razmere in bi veljalo to izkoristiti. Seveda je bil on takoj za akcijo. Na šihtu pa sem se hitro zmenil, da rabim dela prosti dan. In to je blo včeri….
Smer je bila polna adrenalina, naklonine, izpostavljenosti vse od začetka pa do izstopa. Zaradi dobrih razmer (stiropor), sva večino časa plezala nenavezana. V glavnem sva vriskala, ker je blo tko dobr. Že na začetku smeri pa sva šla kar po platah naravnost gor, čeprav je bil obvoz narejen po levi. Na sredini smeri, v najtežjem raztežaju (cca. 60 m vertikale, precej podrto od predhodnikov) sva se mal pozihrala (edinkrat). Na konca pa sva šla še mal iz firbca pogledat »direktni izstop«.
Na vrhu smeri je Miha skočil še na vrh Travnika, jaz pa sem ga modro počakal in pomalical.
Sestop do Vršiča mimo Mojstrovk ni bil pretirano dolg. Tam sva napadla dva dopustnika iz Zasavja, ki sta bila super prijazna in naju kljub najini prošnji za prevoz le do Kr. Gore odpeljala kar do avta v Planici. Je pa veliko več zanimanja pokazala sovoznica (tud midva sva se bolj z njo ukvarjala, šofer itak mora šofirat).
No, v glavnem, treba ga je tut pozim žgat.