V soboto smo se štirje planinci podali na manj obiskani slovenski vrh, Kukovo špico. Štartali smo še skoraj v temi, a nas je na vrhu gozda pozdravil sonček in nas spremljal ter grel celo pot do vrha. Razgledi so bili zares lepi, pa ne samo na vrhu, ampak že med potjo samo. Možici so nam potrjevali, da smo na pravi poti. Na vrhu si nismo mogli nagledati vrhov okoli nas, pod nami in nad nami, čeprav je kar mrzlo pihalo. Zlate jesenske barve so dale svoj čar, pa tudi megla v dolini iz katere smo prišli. V vpisni knjigi na vrhu je od leta 2006 vpisanih cca 240 obiskovalcev. Krasna tura!
lepo, lepo. ko sem enkrat tam gori ne vem več kaj je realnost. v dolini govore marsikaj.
ja res, gori je čisto drug svet
Lepe fotke!
Tko hudo dobr je vidt na fotkah da sploh ne bi hotel it dol!