V soboto sem se ponovno navezal z Davidom, s katerim sva plezala že v Paklenici. Luže na cesti v Kranjski Gori in na Vršiču niso bile nič kaj obetavne in med hojo po krasni lovski poti na dostopu sva bila vsa premočena. A stena je bila videti suha. Pod vstopom sva nekoliko potrenirala za zimo, ko sva s kladivom klesala stopinje v leden sneg. Sama smer je pa divja, pokonci in presneto napeta, saj težavnost pade pod petico le v nekaj raztežajih. Sicer pa je res prava primorka, za katero se moraš dodobra namatrat, da jo osvojiš 🙂 Opremljenost je kar solidna, skala pa tudi dobra.
Soboto smo nato z boljšimi polovicami nadaljevali do Rabeljskega jezera, nedeljo pa smo ležerno preživeli v Posočju, kjer smo malce pofrikali v plezališču Pri Pavru, ki postreže z zanimivo (hribovsko) plezarijo in odlično (ostro) skalo.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.