Triglav

Ker smo bli podnev že tokrat na Triglav, smo rekl ma pejmo še ponoč (smo izkoristl polno luna). Pa smo šli. Najprej smo bli štrje (Luka, Uroš, Grega, pa jest). Večino časa je je spredaj gazil Uroš do Planike. Od tu naprej sva s Štusom ostala sama. Do malega triglava sva prva gazla (no v bistvu je Štus, ker sem jest uvideven, pa sem mu reku da majo starejši prednost 🙂 hehe ). Pot od malega triglava pa do vrha pa je bla ena sama jeba. Enkrat opasti na eni drugič na drugi strani, na najbol strmih delih pa je bila “čista skala”. Še dobr da je bla tema da se ni do podna vidl. Ko prideva na vrh pa se od Aljaževega stolpa vidi samo streha in pa zastavica.

Sva mela smolo da nama je na kocu baterije zamnjkalo v fotoaparatu. 🙁