V nedeljo sva se z Anžetom po dolgem času ujela za plezanje. Anže pravi, da še ni plezal v Steni in predlaga Jugov steber 900m V-/IV. Jaz se hitro strinjam, saj je plezanje v Triglavu lepo doživetje, ki ga ne more okrniti niti spremenjen prometni režim. Tako se proti smeri odpraviva v jutranjih urah, ko se noč počasi spreminja v dan in vmes z malo treme in spoštovanja opazujeva celoten masiv Triglavske stene. Pri vznožju stene še poplezava po rahlo sitnih krušljivih travnatih prehodih, do prvega štanta na udobni platformi.
Odlično skico in opis sva dobila na plezanje.net, prav tako pa smer poteka po logičnih prehodih, zato z orientacijo nisva imela težav. V smeri sva našla več klinov kot sva pričakovala, enega pa sva še pustila v zgornjem delu zadnjega težkega mesta. Prvih 500m postreže s konstantnim plezanjem v večinoma dobri skali. Po tem sva se razvezala in preobula ter poplezavala še naslednjih 400m do izstopa na Plemenice. Navkljub manjši težavnosti drugega dela je potrebno ostati zbran, saj so prehodi iz stene mestoma zelo krušljivi in se kakšen kamen sproži, že če ga malo narobe pogledaš. Vsekakor pa je bil ambient je bil čez celo smer izvrsten z lepimi pogledi na Sfingo in severni del stene (tja so nama pogosto uhajali pogledi tudi, ker je izgledalo prijetno hladno. Nama je bilo v smeri kar vroče).
Po šestih urah izplezava na Bambergovo pot in hitro sestopiva iz vročine v Vrata. Ker sva imela kar vredu časovnico, malo dlje še posediva na “analizi” v Mojstrani. Zaključiva s tem, da je smer lepa in jo priporočava.
Zgleda fajn, bravo!