Spet Chamonix

Zame ne, za Matica pa.

Že pomladi sva z Maticem planirala dopust v Chamoniju, s poudarkom na plezanju v skali.

Prvega avgusta odrineva na pot in po dobrih 8-9 urah (gužva pred tunelom) prispeva v Chamonix. Že isti dan se malo ogrejeva v lokalnem plezališču.

Za drugi dan Matic predlaga lažjo klasiko v Aiguille de l’Index, da se nekoliko navadiva postavljati premična varovala v granitu. Splezava dva raztežaja smeri Brunat-Perroux potem pa se usmeriva v “SE Arete”. Dan nama na koncu pri abzajlu popestri še kratka nevihta in sodra.

Tretji dan se ponovno odpraviva v Index plezat neko malo bolj resno smer, a naju na vrhu žičniške postaje pričaka megla. Zato se spustiva nazaj in povzpneva na Aiguille du Midi, kjer splezava šamoniško klasiko Rebuffat-Pierre – verjetno ena najlepših smeri ki sem jo kdaj plezal. Smer se prične s pestrim 5b raztežajem, nadaljuje z lažjo perčko, 6a+ previsnim detajlom, ter zaključi z 50m vrhunske “crack” plezarije ocenenjene z 5c. Posledica poznega prihoda na Aiguille du Midi in plezanja malce težje smeri je bila, da sva za 5 minut ujela zadnjo gondolo za Chamonix.

Četrti dan sva se vrnila v Index in v Chapelle de la Gliere plezala smer SSE Arete, katero sva imela v planu prejšnji dan. V začetnih raztežajih naju malce zmotijo svedrovci, a jih v kasnejših raztežajih bolj ko ne zmanjka. Sama smer je zelo razgibana in ponudi vse od perfektnih pok za nameščanje metuljev do čiste krimpaže v zadnjem raztežaju ocenjenem z 6a.

Peti dan si rezervirava za počitek in v Indexu splezava krašjo navrtano smer Mani Pulite.

Šesti dan se odločiva splezat še eno “šamoniško klasiko” – Aiguille d’Entrèves Traverse. Dostop poteka z gondolo na Aiguille du Midi in panoramsko žičnico do Pointe Helbronner (Rifugio Torino). Do grebena te loči dobra ura hoje po ledeniku. Na grebenu naju pričaka velika gužva. Dobro je pa to, da je večina navez pred tabo z gorskimi vodniki in veš da imajo določeno časovnico za prečenje grebena. Zato potem čakanje lahko izkoristiš za poziranje in uživanje v fenomanalnih razgledih. 

Sedmi dan je bilo napovedano najslabše vreme, a sva še vseeno probala splezat lažji greben v Indexu (Crochues Traverse), a sva po dobri uri hoje zaradi grmenja raje obrnila in tekla nazaj do žičnice.

Ker sva bila že precej vplezana sva se osmi dan odločila za Papillons Arete. Idejo za smer sva seveda dobila od načelnika Matica. Smer ponudi res odlično plezarijo z veliko opcijami za nameščanje varoval. Dolžina smeri v vodničku (250m) te pa lahko nekoliko zavede. Po drugih virih naj bi bila dolga 450m oz. 20 raztežajev. 

Deveti dan si ponovno rezervirava za “počitek” in splezava Crochues Traverse, kjer sva 2 dni prej zaradi nevihte obrnila. Smer se prične z dvema raztežajema podrte štirice potem pa skala postane boljša in lahko uživaš v lahki in izpostavljeni plezariji do konca grebena. Pri sestopu se ustaviva še na pivu pri ledeniškem jezeru Lac Blanc.

Največjo “avanturo” si seveda prihraniva za zadnji – deseti dan. Glavni cilj Dent du Geant (4013m), rezervni plan pa sosednji vrh Aiguille de Rochefort (4001m). Odločiva se, da turo izpeljeva v enem dnevu. Štartava s prvo gondolo na Aiguille du Midi ob 6:10, se zapeljeva do Pointe Helbronner, prečkava ledenik in po dobrih 2 urah plezanja v podrtiji (pristop je verjetno bolje izvesti v začetku poletja) prispeva pod Dent du Geant. Tam naju pričaka gužva. Ker se po eni uri naveze ne premaknejo za 1 meter, se odločiva za Aiguille de Rochefort. Greben, ki vodi do vznožja vrha je izpostavljen in leden, kar od naju zahteva polno mero koncentracije (sploh če imaš ta-lahke dereze in cepine). Do vrha te potem ločijo še slabi trije raztežaji podrte III-IV. Pri sestopu z vznožja Dent du Geanta nazaj do ledenika sva nekoliko zgrešila pot in po parih urah psihoterapije v podrtiji seveda še zamudila žičnico za Aiguille du Midi. Na srečo sva pa ujela zadnjo gondolo za Courmayeur in zadnji avtobus za Chamonix. Šofer naju je še pošteno okregal, ker sva bila oba brez dokumentov, a se naju je na koncu osmilil in spustil na avtobus. Ob osmih zvečer sva bila nazaj v Chamoniju. V planu sva imela zadnji dan še žurati, a sva malo pred deseto obadva popadala dol in spala do 8 zjutraj. Naslednji dan sva še vse pospravila in se z nasmeški na obrazu vrnila domov.

Vzponi:

2.8. Aiguille de l’Index – SE Arete, AD 4c, 130m

3.8. Eperon des Cosmiques – Rebuffat-Pierre, TD- 6a+, II 120m

4.8. Chapelle de la Gliere – SSE Arete, D+ 6a, 425m

5.8. Aiguille de la Gliere – Mani Pulite D 5b, 165m

6.8. Aiguille d’Entreves Traverse, AD- 5b, I 200m

8.8. Plan de l’Aiguille – Papillons Arete D+ 6a, III 250m (450m?) 

9.8. Aiguilles Crochues – Crochues Traverse, PD+ 4a 500m

10.8. Aiguille de Rochefort (4001m) – Rochefort Ridge AD2, III, 200m