Rote wand

No pa je napočil čas, da še jaz spišem en utrinek. Ampak ne, to ne bo še eno poročilo neke zimske ture, bo že kr lepo uvod v poletno sezono skale. To bo opis ture, kam iti, če veš da bo pri nas slabo vreme pa da bo pol Slovenije v paklenici😉

Odgovor na to uganko se skriva relativno blizu, pri naših sosedih gor v Avstriji v (skoraj) vedno sončni štajerski v graškem hribovju (Grazer bergland) v steni Rote wand.

V soboto smo se z Maretom in Marušo dobili v Ljubljani in skupaj odpravili na pot. Ker še nihče od nas ni bil nikoli v Rote wand-u smo se plezalskega izleta še posebej veselili.

Zelo lepo presenečenje ki smo ga bili deležni, ko smo prišli do izhodišča (lepo urejeno parkirišče 30min od stene), je bila temperatura. Ob dostopu smo hodili v kratkih rokavih, švicali pa že kot da bi bilo poletje. Meni je to po preteklem tednu zmrzovanja v Martuljku in zimskem taboru Grohot prav pasalo.

Za uvodno smer v steni Rote wand-a smo si enako temu, da je bila smer prva, ki jo bomo plezali tu, izbrali tudi prvo po lokaciji, in sicer Kokošjo lojtro (Hühnerleiter). Smer se začne na najbol levem koncu stene. V vodstvu Mareta smo s smerjo opravili hitro.

Po odplezani prvi smeri smo se odločili, da pregledamo še drugi konec stene. Odločili smo se še za smer Wetterhex. Pri drugi smeri bi lahko rekel, da je bilo iskanje dostopa skoraj tako zamudno kot samo plezanje smeri. Kajti imeli smo samo skico linije smeri in poznavanje, kje ta smer zagotovo ni.

Seveda smo jo po nekaj časa iskanja našli, nam pa je to vzelo toliko časa, da smo s smerjo zaključili ravno malo pred temo tako, da je bil dan do zadnjega izkoriščen.

Izkupiček dneva bi rekel, da je toplo priporočilo za vse tiste, ki si ob slabem vremenu pri nas želite plezanja večraztežajk. V Rote wand se splača it😊 Nas pa bo stena zagotovo še videla kdaj.

P.S. Kljub UIAA ocenam smeri, je večina smeri navrtanih dobro oz. tam kjer je fajn da so.