Belačev steber v Kalški gori

V nedeljo smo z Maticem in Petrom (AO Jesenice) plezali Belačev steber v Kalški gori (IV+/III, 160m). Snega je bilo zelo malo, pa še ta je bil neuporaben (sipek), so pa nizke temperature in mrzzzzel veter poskrbele za več stvari: mah in trava je bila dobro zmrznjena, zmrznili so tudi naši nosovi, ki so edini gledali ven iz kapuc, celotno smer pa smo morali splezati s cepini, saj ni nihče imel želje kadarkoli sneti rokavic…

Glede na razmere je zgovoren podatek, da smo za “skromnih” 160m smeri potrebovali skoraj 6 ur! Tako da se je dan spremenil v kar fino avanturo. Sicer smo pa, kadar nas ni nohtalo, v plezanju uživali – predvsem srednji del smeri, strma skalna pregrada, kjer slediš poklinam in zajedi, je ponudila enkratno orodjarjenje in je morda še lažja z orodji kot v letnih razmerah. Začetek in konec smeri pa sta nekoliko bolj tipično šodrasta in podrta, tako da smo morali biti tam bolj previdni.

Kot zanimivost, v smeri nismo videli nobenih sledi derez, tako da se očitno pozimi ne pleza ravno pogosto. Smo pa ob analizi prebrali, da sta prvo zimsko ponovitev smeri že davnega leta 1957 opravila nedavno preminuli Franci Savenc in Vid Mesarič (tudi že dolgo pokojni). Z opremo tisti čas je bil tisti vzpon definitivno na drugem nivoju kot naš…