Kot je že v navadi sva z Nikotom prespala na Češki koči, zjutraj pa navsezgodaj odrinila pod smer. Najprej sva splezala dva lepa raztežaja Vstopne variante, nato pa začela plezati to lepo a zahtevno zajedo. Na začetku se je bilo kar zanimivo zbasati čez brez žive lojtre. Varovanja v najtežjem delu je presenetljivo veliko v zgornjih štiricah pa se mi ga je zdelo kar nekam malo. Skala je dobra ni pa najboljša tako kot opisuje Mihelič. Na vrhu pa sem bil kljub poškodbi prsta res vesel in sem vriskal od veselja, saj je to ena mojih težjih preplezanih smeri. Lp:)
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.