Z Matevžem sva, mlada in po najlepšem in najzahtevnejšem hlepeča, a očino kot zrela moža velikih sten, napadla Direktno v špiku. Na vrhu sva doživela svoj praznik — kot je Tine napovedal. Vse je bilo kot je treba: vstala sva zgodaj, imela v smeri družbo in prisopihala na vrh v čisto spodobnem času. Edino možakar, ki ga najina telovadba na vrveh ni motila in je lepo solo šibal mimo naju, nama je dal mislit, da je še prostora za napredek.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.