Črna Wca z Bca – sobotne plate pri Bovcu

V soboto 11.6, me Matej pobere v Kranju, od koder jo urno udariva naprej pobrat še Jerneja. Ko se plejemo proti avtocesti, pa ob cesti nekdo štopa…

” Ej tega, mi gremo tut do Bovca, dej prsed zravn. A maš to za plezat robo? Po pa sploh greš loh znm, bomo fajn dve naveze”….. in smo šli 🙂

Čez slabi dve urci smo že blizu, kjer se po gozdni poti uzpenjamo do “parkinga” pod steno.

Od tu pa naprej naravnost navzgor po brezpotju mad velikimi balavni nekih 10-15 min peš hoda,…

dokler nismo prišli do stene.

“Ej te plate”. V prvi navezi sta bila Matej in Jernej, midva z Martinom pa sva bila v drugi. V steni sta navrtani dve smeri: Wca z Bca (5b+, 100m), ter Črna ovca (5c, 110m). Matej in Jernej sta najprej napadla Wco z Bca, midva z Martinom pa Črno ovco, potem pa smo še zamenjali smeri.

Kar se tiče plezarije pa zelo fino. Stena pod naklonom 45 stopinj, pa nič kaj dosti za stopit, tako da je bilo treba zaupat plezalkam in potem gre 🙂

Gre za zelo solidno skalo, v kateri je plezarija čisti užitek. Smeri sta zelo lepi in hvala Nadji Korinšek in Viliu Gučeku, ki sta jo opremila. Ob odlični plezariji, te spremlja čudovit razgled na Bovško kotlino, ter okoliške vršace. Smer poteka v severovzhodnem pobočju Javorščeka, tako da če si zgoden ni težav, da bi ti sonce preveč nagajalo, ko pa enkrat pride izza hriba pa zna biti kar vroče. Kjub temu, da smo bili kar zgodni je sonce pokazalo svojo moč, vendar smo imeli srečo z nekaj oblaki in malo vetra, da nas ni čisto skuhalo 🙂

Smeri se križata v drugem ozioma tretjem štantu, kjer smo se navezi srečali…

Iz vrha smeri, je potrebn abzajl, kjer sva šla midva z Martinom malo bol v desno in potem še malo sestopila peš, prva naveza pa je poabzajlala čisto do podna. Sledila je kratka pavza in nato zamenjava smeri.

Še nekaj foto gradiva…

Po preplezanih smereh, nič drugega kot analiza in pa namakanje nog v prijetno mrzli Soči. Sledila je še panoramska nekoliko divja vožnja Mateja čez Vržič ampak smo zvozil xD