V prvem tednu marca Sašo napiše v tečajniško skupinico sporočilo, da imata s Klemnom namen konec tedna iti plezat led (desni slap pod Prisojnikom) in imata še za enega frej. Brez pomislekov se takoj prijavim zraven. V četrtek zvečer sledi sprememba plana in v petek, 04.03. ob 6:30 se že peljemo proti Jezerskemu. Naš cilj je smer Snežnica. Malo čez osmo smo že pod slapom Snežnica, ki v bistvu predstavlja vstop v istoimensko smer. Led je bil dober, le na vrhu slapu je Klemen »prikopal« do vode in nama s Sašom tako privoščil brezplačno tuširanje.
Nadaljujemo v lažjo grapo, ki se postopoma oža in pripelje do kombiniranega skoka, ki je bil solidno narejen, skala je gledala ven le na kakih 2 mestih, vsega skupaj 2-3 m. Edina neprijetnost na tem mestu je bil napihan pršič, ki je onemogočal delo s cepini in povzročal težave pri prenosu teže z ene noge na drugo.
Nad skokom sledi še ena krajša grapa, ki se zaključuje z novim (kombiniranim) skokom okoli manjšega balvana. V spodnjem delu skoka je spet nekoliko težav povzročil pršič, v zgornjem pa zelo tanek led. Mesto se mi je zdelo težje, kot tisto prej. Nad balvanom najprej nadaljujemo rahlo desno proti na snežišče – tu nekako naj bi se smer zaključila. Ker imamo časa še na pretek, zarinemo še v eno, krajšo in manj izrazito grapo po levi strani. Na izstopu iz grape se znajdemo obkroženi s strmimi, večinoma kopnimi stenami. Edina obetavna možnost se kaže ca. 30 m naprej in potem levo po steni, ki je nekoliko položnejša in celo ofrajhana s snegom. Klemen spet pleza naprej, razmere so odlične in omogočajo hitro napredovanje. Ko se stena položi, nadaljujemo desno po snežišču, dokler ne stojimo na skoraj vodoravnem mestu, kjer se razvežemo in odločimo za sestop. Sestopimo levo proti Povnovi dolini, večino časa je možen (mestoma zaradi ruševja nekoliko siten)»peš« sestop, na dveh mestih pa se odločimo za spust po vrvi.
Po zadnjem spustu smo v dolini in lahko pospravimo zimsko opremo – sledi le še sestop po položnem svetu do avta. Po sedmih urah si pri avtu čestitamo za zelo lepo in razgibano turo in se odpeljemo proti Kranju.
Čeprav je ta utrinek nastal z zakasnitvijo, ni moje navdušenje nad opravljeno turo nič manjše. Hvala obema soplezalcema za družbo!
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.