Da bi preverili rezultate vsakotedenskega treninga na steni v PROVI-ju na Beli, smo se s fanti (Gašper, Matevž, Luka, Jure) in Meto ponovno odločili izpeljati plezalni trip. Izlet med ali po zimskem izpitnem obdobju postaja tradicionalen, tokrat je bila izglasovana destinacija Arco – zibelka športnega plezanja. Skupini sta se pridružili še Katja in Špela.
Za en vikend smo prekinili z zimskimi vzponi in se odpravili v toplejše kraje. Del skupine je od doma odrinil že v četrtek, 24.2., zjutraj. Čim bolj smo se bližali cilju, tem bolj so iz ravne Padske nižine rasle skalne stene in se kazali hribi, pobeljeni s snegom. Ker nam od dolge vožnje zasedene riti v Trentu niso pustile nadaljevanje vožnje, smo se podvizali v najbližje plezališče Forti di Civezzano. Plezalni uvod je bil enkraten in iz plezališča nas je pospremila tema. Sledila je še polurna vožnja in nastanitev v apartmaju, kjer smo z večerjo pričakali še ostal del ekipe.
Naslednji dan je bil ponovno namenjen frikanju. Skupinsko smo izmed množice bližnjih plezališč izbrali Massone. Ko smo na dostopu izvajali manever vzvratne vožnje skozi preozke ulice, smo končno razumeli, zakaj Italijani vozijo majhne avtomobile. Vas Massone pred plezališčem nas preprosto ni spustila skozi, zato smo avtomobile pustili kar na vaškem parkirišču in se sprehodili skozi obširen nasad oljk do plezališča. Le ta ima sončno lego in zelo lepe smeri vseh težavnosti, ki pa so že kar dobro zlizane, zato smo se vsi strinjali z novim imenom plezališča Mastnoje. Po frikanju smo se odpravili še v najbolj znani sektor, kjer smeri potekajo v notranjosti opuščenega kamnoloma. Ambient je zares edinstven, saj oblike niso naravne, velikost pa osupljiva. Iz izkopanega kamenja so zgradili dva ogromna kipa, ki krasita Verono, po sledeh njunih blokov pa sedaj poteka slavna smer Underground (9a), katere prve grife smo seveda morali prijeti.
Večer je minil v skupinskem nakupovanju opreme, puhic, čevljev in plezalk v številnih trgovinah Arca in večernem druženju v apartmaju.
V soboto smo se z izjemo Katje in Špele, ki sta odšli frikat v plezališče La Gola, odpravili na plezanje dolgih smeri. Z Matevžem, Gašperjem in Meto smo preplezali prve cuge smeri Mariposa libre in Amici del Sotobosco. kjer so nas obrnile plate in pomanjkanje svedrov, in se na hitro pridružili Juretu in Luku v smereh Caldo invierno in La cengia rossa. Smeri sta ponudili bolj razčlenjeno skalo in sestop po rdeči polici sredi stene. Ob sestopu smo se ponovno izobraževali in obiskali plezališče Sao Paolo, kjer v neposredni bližini samostana štarta najtežja italijanska športnoplezalna smer Erebor (9b). Prvi grif seveda tudi tu ni ostal nedotaknjen. Popoldne je minil ob Gardskem jezeru, zasluženem sladoledu, večerji in kovanju planov za zadnji dan.
V nedeljo zjutraj smo zavzeli znameniti grad v Arcu. Pričakal nas je zaprtih vrat. Vendar le to niso bila težka srednjeveška vrata in so se odprla že ob močnejšem trkanju. Ko so bila vrata odprta smo si dovolili vstop in razgled iz grajskega parka. V nadaljevanju smo se vsi podali plezat dolge smeri. Preplezali smo Caldo invierno, Orizzonti Dolomitici in Calliope. Sledil je ponovno zasluženi sladoled sredi pustnega rajanja v mestu, nato pa še pica in pivo na poti proti domu.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.