Nič ni lepšega, kot da se v dobri družbi odpraviš nekam na lepše, in taka je bila nedelja 23.1.2022, ko smo se odravili na skupno zimsko turo. Plan je bil preplezati Vhodno grapo (IIII,250m) na Tosc(2275m), zato smo tečajniki dobili nalogo, da naštudiramo celotno pot.
Zbor pred Lidlom na Zlatem polju ob 6:00 in že se plejemo proti Pokljuki. Izhodišče je Rudno polje, kjer skočimo v zimske čevlje, naprtamo ruzake z vsemi potrebščinami in kmalu za tem že korakamo mimo planine Konščica, saj imamo tempo kar našpičen 😀
Sonce je nabijalo in na trenutke je bilo čist spomladansko.
Zaenkrat z orientacijo nismo imeli težav, saj je bilo shojeno, zato smo kar pogumno korakali najprej na Jezerca, tam pa smo zavili levo v senčen predel in vse višje proti Studorskem prevalu, ki je med Ablanco in Velikim Draškim vrhom.
Na prevalu se nam odpre pogled na drugo stran proti Bohinju, ker pa je teren na drugo stran že bolj izpostavljen, se skupno odločimo, da se opremimo z derezami, cepinom, pasom in čelado in hitro naprej saj ni čist nič prijetno toplo. Iz prevala se nekoliko spustimo in nato prečimo zasnežene travnike in iščemo pot do vstopa v grapo.
Skoraj bi šli že preveč naprej, pa smo le predčasno ugotovili in se skupaj odločili, da moramo na tem mestu ostro navkreber, da pridemo do grape. In res se je izkazalo, da smo dobro peljali saj je grapa že za vogalom. Pred grapo kratka pavza, da nekaj pomalčamo in se pripravimo na plezanje. V roki še drugi cepin i n zdaj gre zares 🙂
Snega v grapi je kar nekaj, zato samo na enem delu naredimo varovališče, kjer moramo čez skalnat skok (1,5m), nad njim pa odlična podlaga in sneg pod cepinom prijetno zapoje, ko ga zabiješ.
Naprej pa sama uživancija. Nasmehi naobrazu in samo zadovoljsto.
Kar naekrat pa iztop iz grape in že nas pozdravi sonce s svojo toplino, na desni strani pa se nam nasmeje vrh Tosca.
Veselo gremo še do vrha, kjer uživamo razgled na naše prelepe vrhove in doline nato pa najdemo zavetrje in se na sončku pomrtinčako.
Sledi pa še sestop po drugi strani grebena. Za varno vrnitev v dolino smo spet na vrsti tečajniki da najdemo pravo pot. Ker snega ni veliko, se na začetku orientiramo lahko po kamnitih možicih, vendar se kmalu sled konča in malo zaidemo. Spuščamo se po mešanici snežnih zaplat, trave in skal, zato sput ni najbolj prijeten, po drugi stani pa fino, da smo videli tudi tak način spuščanja z derezami.
In že smo na bolj varnem terenu, še vseeno pa previdnost, saj so noge že malo načete. Pot nas vodi okoli in kaj kmalu pridemo na pot, po kateri smo ta dan že hodili.
Od Studorskega prevala pa samo še nazaj mimo Konščice do Rudnega polja.
Pri avtih sledi še kulinarična analiza in tura se konča popolno.
Nič ni lepšega kot dan preživet v hribih v odlični družbi!
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.