Planjava

Z Mihcem sva splezala Sobotno smer v Planjavi. Ker je bila nedelja in ker sva bila edina v njej, sva se je lotila počasi in z andahtjo. Topla, večinoma kompaktna in luknjičasta skala je dvigovala duha. Mihc je plezal naprej in jaz sem nosila tovor. Ko sem vlačila presneti malinovec čez težji raztežaj sta se spodaj ustavila dva planinca: ‘Ti povem, po pot je lepš kokr čez tele skale… lej tale ma pa probleme….. a evo, zdej gre pa lepo…’ In Mihc je prijazno firbcal čez rob: ‘Pulona, kuko je, a kej navija?’ ‘Ma ne, ne.’ 😉
Na vrhu sva popila malinovec potem pa vriskajoč krenila v dolino.