Venček zimskih

Tele dni, ko so nas smeli oblastniki zopet zaprosili, da se čim bolj držimo štirih sten, se kar malo sprašujem, kje so vse objave o zimskih vzponih? A se nič ne pleza, al pa vsi molčijo s podatki o razmerah. No, nima veze…

Sam sem v preteklih mesecih imel eno izmed bolj intenzivnih epizod v lajfu, tako da priložnosti za hribe ni bilo pretirano veliko. Ampak presneto, kadarkoli sem šel v hribe, je bila tam res ornk zima. Ne vem, kdaj je bilo nazadnje toliko snega, pa tudi razmere so se našle, če je človek šel malo pogledat! Še bolje, nič ne kaže, da bo kmalu konec 🙂

Zimsko pležo sem otvoril začetek marca z Grapo med Travnikom in Šitami (IV+/4, M, 550m), ki sva jo v dobrih razmerah splezala z Andražem (AO Radovljica). Detajl dneva je bil prečenje previsne krajne zevi pod vstopom v smer, ki smo jo s skupnimi močmi (pod smerjo sva naletela še na dva rašičana) premagali na tehniko – s pomočjo dveh sabelj smo se na A0 potegnili čez, sablje pa sva nato z Andražem pridno zabijala tudi v nadaljevanju smeri. Žal nama je edino, da sva nekje na sredini vstopne rampe sledila sledem derez v levo, kjer sva namesto strmega snega za nagrado dobila slab sneg in skalo. Čez preostanek smeri sva nato kar letela, in še ob dostojni dnevni uri prispela do Vršiča, kjer se letos lahko človek res načudi vsem frezam in plazovinam.

Vmes sem isti dan, kot je alpinistična šola imela turo na Begunjščico, na hitro letel odsmučat Šentanca. Smuka je bla solidna, šolarje in inštruktorje pa sem ujel pri analizi ture. Aja, pa bla je kr gužva.

Za “presekati” sva tisto soboto, ko nas je zopet zajela hladna fronta, šla s punco bivakirati na vrh Vršiča. Čeprav sva prvič delala zimski bivak, nama je bilo prav fletno, bi si pa vseeno morda lahko izbrala nekoliko bolj topel termin.

Slaba dva tedna nazaj pa sva, ponovno z Andražem, šla pogledat slapove pod Prisank. Najbolj naju je privlačil Desni slap (WI4+, 150m), čigar sveča v tretjem raztežaju je že od spodaj izgledala dobro narejena. Slap je bil res enkraten, in ker sva dobila informacije, da je tudi nadaljevanje dobro, sva zarinila še v Škotski podaljšek (II WI4+,AI4), ki nama je bil obema všeč! Na začetku plezaš po na skale napopanem ledu, potem pa te čaka še malo strmega snega. Z abzajli sva se spustila nazaj na vstop, in si rekla, da prideva čimprej splezat še Centralca.

… no, samo 4 dni in eno otoplitev kasneje smo se z Andražem in Janom zopet znašli pod slapovi, vendar je Centralni slap tako kvalitetno pobralo, da smo lahko samo klavrno povesili nosove in odpešačili nazaj proti avtu. Naslednje leto!