2x Vošca, 3. Baba

Ker je predhodni utrinek že dobival dimenzije reportaže tukaj nadaljujem z novim. 🙂

Po dveh dneh pavze smo 30.12. spet naredili kljukico za novo turo iz turno-smučarskega vodnika. Na Vošci še nihče ni bil, pa smo šli pogledat, saj je tudi relativno varna pred plazovi. Kljub temu, da velja za zelo položno turo nam je v gozdu uspelo najti kar nekaj dobrih strmin.

Video:
(na koncu demonstrira tudi smiselno uporabo plazovnega nahrbtnika)

No, ker je bila Baba dvakrat tako dobra smo šli še tretjič. Na Silvestrovo tako spet na Dovško babo.  Tudi tokrat je bil vrh ovit v medlo. Snega pa je vmes padlo toliko, da smo tokrat tudi mi parkirali povsem v podnu. Natančneje: na letnem izhodišču. Vožnja bi sicer šla, ampak ni kje parkirati. Pa tudi srečati bi se bil zelo problem. Ravno po prvi strmini smo srečali nekoga s 4×4 kombijem in verigami. Je povedal, da se je celo uro ven kopal. No, mi smo imeli pa dobro uro več vzpona.

Pri spustu smo pod cesto opazili sledi predhodnikov, zato smo šli pogledat še sami in smo se spustili v grapo katere imena ne vem. Po njenem dnu teče potok Presušnik. Iz grape pobegneš, ko na zemljevidu nad sabo zagledaš bližino ceste. Prehodno je, mora pa biti zares dovolj snega, sicer imaš na dveh nekaj-metrskih skokih lahko velike težave.

Več pa seveda v videu 🙂

Spet po dveh dneh pavze smo se 3.1. podali proti Trupejevem poldnevu. Ker so bili v skupini sami “našutani” sva z Janezom kmalu spremenila plan. Tako sva namesto 3 ure do Trupeja (kar je predolgo) raje 5 ur hodila do Vošce. 😀 Za prvo bajto v dolini, ob potoku Jerman sva tako po brezpotju zavila proti Vošci. Hodila sva po zemljevidu. Janez je 3 ure gazil pol metra novega. Jaz pa vmes 10 minut, da se je lahko spočil. 🙂 Vsa obupana sva iz severne sence prišla na sončen, kičast in že znan vrh brez gneče. Obenem pa odkrila za smučanje zelo zanimive terene, ki jih bo še treba obiskati.

Takole je dec gazil 3 ure:

Dober!