Ang Phu v Debeli peči

Včeraj smo z Evo (AK Vertikala) in Petrom (AO Jesenice) preživeli pester dan v smeri Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli peči. Smer sva z Evo hotela splezati že lansko leto, pa naju je takrat odvrnila zelo mokra stena in sva raje pobegnila v Jesih-Potočnik. No, tokrat je bila stena prizanesljiva z mokroto, in pravzaprav smo ves čas plezali po suhi skali.

Razporedili smo tako, da je Eva vodila uvodne raztežaje čez previsni detajl (VI-) in čez slavno zajedo, ki so se nam zdeli nekoliko bolj “frikovski”, jaz pa sem tako dobil ostale raztežaje, ki v zgornjem delu postanejo malenkost bolj naloženi in malo bolj “alpi”. Sej, šodr je povsem v mejah sprejemljivega, ampak smer te v uvodnih, kompaktnih raztežajih pač malo razvadi. Aja, Peter je pa pridno igral turista 🙂 .

Moram reči, da se je meni zdela smer kar težka in naporna – skoraj vse raztežaje do izstopne prečke se kar konkretno pleza, in tudi štirice se mi niso zdele tako poceni. Dobra sta bila Marjon in Štremfelj! Poleg previsnega detajla se nam je vsem zdela naporna in zoprna tudi s V označena prečka v levo čez plošče v 4/5. raztežaju, ki, se nam zdi, bi zlahka imela oceno (ali pa vsaj +) več, pa še relativno malo opcij imaš za varovanje.

Smer ima večinoma urejena sidrišča (če jih najdeš), vmesno varovanje pa je relativno skopo, tako da je potrebno kar vtikati in zabijati. Zelo prav pridejo friendi vseh velikosti, vse tja do št. 3. Zaradi vsega tega smo se s plezanjem kar zamudili, in plezali slabih 7 ur. Sestop je bil pa prav fleten, saj smo se organizirali in pustili en avto na Pokljuki, saj nam vsem trem tisti sestop v Krmo ni bil nikoli prav všeč…