Z Rokom smo se že nekaj časa dogovarjali o eni dolgi in lepi smeri, na koncu sva ostala sama in se pretekli petek zvečer dogovorila za Spominsko smer Srečku Rihterju v NŠG. Po pripovedovanjih ostalih smer obljublja odlično skalo, enostavno orientacijo in kar težke detajle. Pa da vidimo kaj to pomeni v praksi.
Ob 8.00 se odpraviva proti severni steni NŠG-ja. Kot tečajniku mi je bila dana naloga da najdem vstop v smer, naloga opravljena z odliko saj je vstop dobro viden.
Smer že v prvem raztežaju takoj pokaže da danes ni šale, po mokri plati z slabimi možnostmi varovanja načeloma pa skala odlična razen naložene police. Nadaljujeva v detajl smeri ki je v drugem raztežaju, “sm se kr namatrov nam reku da ne” skala pa še vedno več kot odlična, nadaljujeva kar hitro in lepo do vstopa v kamin.
Pred vstopom v kamin kjer se srečaš z prelepim razgledom v dolino in steno nad seboj pa je trening za psiho in plezalne vrline. Prečka ki ti da misliti. In ja tu pade moj A0. Rok kot prvi v navezi seveda brez težav čez prečko in v kamin, kjer ne primanjkuje klinov.
Ozek kamin pa nama je odnesel “prijatelja” reverso tako, da sva naslednje raztežaje do vrha nadaljevala na polbiča.
Rok na vrhu detajla v drugem raztežaju.
Nekje v steni.
Razkošje prostora na štantu.
Nova profilka 🙂
Odlična plezarija in čudovit dan, še več takih. Kam pa kdaj gremo naslednjič?
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.