“MAMO MI TO!” …

… sem si mislil, ko sem pregledal Kristinino pripravo na turo, na Milanov (mentorjev) predlog. Prejšnjič smo lezli petico, bomo pa ja štirico plus tudi. In smo šli. Tokrat v Vežico. Tura, ki zahteva dolg dostop in še daljši sestop. A nič zato, to je naš stil. Kamniška Bela nas je ob osmih zjutraj pričakala v rahlem hladu pomladanskega jutra, zato smo jo kar ucvrli proti steni. Prav lepo se prične sprehod po zložnem kolovozu, ki nas kmalu pripelje do odcepa za slap Orglice, mimo katerega nas vodi pot. Pri njem se svet postavi pokonci in kolena začnejo gristi strmino. Svet se počasi spreminja, mi smo vse bližje. Pričakovanje narašča. Kmalu pot zavije v neko grapo, ki pa se je ne da kar prehoditi, bolj plezati, kar štejemo za ogrevanje. Še Šraj peske premagamo in po dveh urah in pol smo pod steno. Obvezna malica in ogled vstopa v steno.

Plezali smo SZ raz Vežice (V+/ IV+, 220m). Že v prvem raztežaju se stena brez ovinkarjenja postavi navpično in vztraja do konca raztežaja, kjer za sladico postreže s ključnim mestom smeri. Uh, napeto a lepo plezanje. In štant na udobnem pomolu. Nadaljujemo in se veselimo lepih plezalnih detajlov, vse tako do zadnjega raztežaja, kjer nas v zlovešči senci pričaka zloglasen kamin. Ocenjen s IV+ nas ne prestraši preveč in se kljub začetnim težavam izkaže za pravo poslastico. Po njem prešerno priplezamo na vrh in se veselimo doživetega. Ja, imeli smo to, a nam je tale dobra štirica kar dala vetra. Vsa čast Milanu za vodstvo v navezi.

Po skrotju in ruševju se prebijemo na rob Vežice (skrajno zahodni del Dleskovške planote), kjer po obvezni malici 2.0 pričnemo naš sestop. Odločimo se za udobnejšo, a daljšo različico sestopa, ki jo sami še dodatno podaljšamo z obiskom Korošice. Jah, je bil pač lep dan, ki sta nam ga popestrili še dve predstavnici naših visokogorskih kur, belki, ki sta nam nekaj sekund kazali pot med ruševjem. Sestop, ki je na koncu trajal dvakrat dlje od pristopa, smo začinili še s spustom ob vrvi po pristopni grapi. Izkupiček? Doolg pristop, s še daaaljšim sestopom je naše plezanje raztegnil v celodnevni dogodek, poln pohodno-plezalskih užitkov in obilico klopov. Kaj češ lepšega!

 

Jutranji pogled na naš cilj

Priprava na plezalni vzpon 😀

Kristina v prvem raztežaju

 

Na vrhu prvega raztežaja

Milan pleza na steber v drugem raztežaju

Začetek tretjega raztežaja

Milan v kaminu – 5. raztežaj

Veliko zadoščenje na vrhu

Podaljšek sestopa na Korošico – preveč smo radovedni

Pogled nazaj na preplezano steno.

Dodaj odgovor