V zadnjih dneh julija se nama je z Andrejo poklopilo par dni frej, zato sva jo nameravala mahnit v okolico Cortine. Kot že standardno to poletje, je vreme zopet “sodelovalo”, zato sva poleg plezalne robe v kombi naložila še kolesa in se parkirala v Arcu. Ker je vreme držalo obljubo, svoje pa je dodal še kombi, je bil končni izkupiček 2 dni plezanja v Placche Zebrate, novoodkriti trejli nad Rivo del Garda in Kronplatzom, ter mnogo lažja denarnica. Za par dni sta se nama pridružili še Nadja in Vanja, s katerima sva preživela odličen plezalski dan v platah.
Placche Zebrate
they see me rollin’, they hatin’….
Naslednja plezalna destinacija naj bi bil Severni raz v Mali Mojstrovki, katerega sva zaradi “višjih sil” prestavila za dober teden, vmes pa sva skočila še na Prisank.
En je pozabu okn zapret, tko d je blo mal prepiha..
Lepa smer, ki te v območju podora lahko rahlo “scat pele”.
Ker nas je nato zajel vročinski val sva v hribih raje kot plezala občudovala sončne vzhode, ko ozračje še ni bilo prevroče.
Konec avgusta naju je pot zanesla v dolino Ravenske Kočne, natančneje v Novo centralno smer v Veliki Babi, kjer sem od lanskega leta imel še nekaj neporavnanih računov, katere pa sva zglihala v prijetnem dopoldanskem plezanju. Spotoma sva se ustavila še na Ledinah, kjer sva preverila, če je po taboru Nejca Zaplotnika ostalo še kakšno mrzlo pivo. Na najno srečo alpinisti niso bili preveč žejni, tako da je bilo mrzlo pivo češnjica na tortici odličnega dne.
Vse smo “zglihal”.
Zadnje dni pred poslabšanjem vremena pa sva se zopet zapeljala čez mejo k Italjanom, v Bele vode, kjer sva v Mali Lojtrici zlezla prelepo smer Ive-Piemontese.
Odlična skala in zares prelepa, kar pokončna plezarija.
Sedaj pa z upanjem v očeh zreva v prihodnje dni in naše najvišje vrhove, kjer upava da bova kmalu zagledala prvi sneg.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.