Skoraj eno leto je minilo, odkar sem bil nazadnje v hribih. Sem že skoraj pozabil, kako fajn je vriskat v družbi štantaric 🙂 Jah … tako je to, če padeš not … v highline namreč, ampak o tem kdaj drugič.
Katarina je predlagala Sobotno v soboto in ker sem imel s smerjo še neporavnane račune, sem bil hitro za. Smer sem plezal že kot mlajši pripravnik s Stašo, ampak sva zaradi slabega vremena in zapletov pri orientaciji morala obrniti.
Kaj naj rečem o smeri? Dolg dostop popestri super ambient s pogledom na Zeleniške špice. Prvi raztežaj je fenomenalen in si želiš, da se ne bi nikoli končal. V tretjem cugu je treba prečiti skoraj 50m levo in celo malo navzdol po šodru. Z nekaj težje plezarije postreže še četrti raztežaju (ki sva ga najbrž zgrešila), potem se pa smer čisto prehitro konča.
Pa da ne bom dolgovezil o Zbotni, ko je še toliko lep(š)ih smeri, še en lep hribovski JJJJJJUUUUUUUUHHHHHUUUUUUUHHUUUUUUUU vsem skupaj in se vidimo kje v hribih 😉
PS: danes sem pa stisnil še Firejko v Dovžanki. Forma je!
Lp, Bojč
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.