Abzajl v morje?

Na rednem sestanku odseka se je v četrtek pred načrtovanim plezalnim vikendom število prijavljenih udeležencev podvojilo, tako da se nas je na koncu zbralo šest (dve športni plezalki, dva izkušena alpinista in dva tečajnika). Sledil je hiter dogovor kdo vozi, kdo vzame vrvi, šotore in ostalo drobnarijo in že smo v soboto zjutraj drveli (po omejitvah seveda) proti hrvaški obali. Še na slovenski strani smo se ustavili na kavi, delali plane in se odločili za Brseč. Preden smo se zavedali smo zagledali morje in pristali na regionalni cesti, kjer smo odprli šipe in uživali v dotiku svežega morskega zraka. V Brseču smo se najprej okrepčali in nekaj trenutkov kasneje že sestopali proti Belićevem stupu. Bajželj je sicer predlagal najprej Bjelićevo stijeno in nato stup, a smo ga morja, sonca in skale željni mladci preslišali in hiteli do slane vode. Ta sektor ponuja zelo zanimivo izkušnjo plezanja: dokaj strm sestop, ki na koncu zahteva poplezavanje navzdol, prečka po vrvici meter nad morjem in polička na kateri je prostora za dva in vrv (ali pa tri suhe). Ali pa se eden vpne na svedrovc in varuje viseč nad morjem. Zanimivo zna biti tudi za prvega v navezi, ki ob morebitnem padcu na začetku dobi kazensko ohladitev. Še pred poldnevom so tri naveze naskakovale skalo falične oblike visoke okoli 40 m in jo pod žgočim soncem tudi naskočile. Sledil je sestop okoli in ohladitev v morju. Popoldne smo se prestavili pod Bjelićevo steno in ugotovili, da bi morali vrstni red plezanja obrniti. Kakor je predlagal modrec Bajželj 🙂 Pozno popoldne smo v kampu v Mošćenički Dragi postavili šotora, pojedli okusno večerjo (hvala punce!) in se naučili nekaj novih iger s kartami.

Naslednji dan je modreca zvilo in je dan odležal na plaži z možgani na off, čivave pa ni imel. Ostali smo se napotili v sektor Šip, v katerem so smeri do katerih se dostopa s spustom po vrvi. Če imaš srečo in se pametno spustiš, ti vrv ne pade v vodo, v nasprotnem primeru pa zna biti drama. Tudi tukaj se štarta z ozke poličke meter ali dva nad vodo. Skala v spodnjem delu neudobno bode, se na mestih maje, vendar se da. Višje teh problemov načeloma ni. Po opoldanskem počitku smo dve navezi napadli še vsak eno smer in se na koncu pridružili šestemu članu na plaži, ki je želel skuhati kavo. Popravilo slabega tesnila na gorilniku je temeljilo na improvizaciji, končalo pa s skorajšnjim požarom in letenjem ognjene kepe v morje. Hladen veter nas je potem pregnal do parkirišča in od tam proti domu.