Otvoritev skalne sezone

Medtem, ko se kdo morda že pripravlja na zimo, sem jaz komaj uspel otvoriti skalno sezono. Po praznovanju rojstnega dne junija:

 

… sem se hitro navadil piknikov in ležanja na plaži, z možgani na off in … no saj veste kako gre …

 

Naporna so Kristusova leta. 😒

 

22.7. sva z J(e)D(i)-jem otvarjala, ne pa otvorila sezono. Prva smer v sezoni pač ni za vplezavanje, če je zgolj za en + nižja kot siceršnji nivo konec sezone. Tako sva namesto na Celovški špici pristala v Celovški koči.

Ampak pir imajo pa dober!

 

Ker se je začel dopust, smo dneve med tednom izkoristili za izogibanje močno preobljudenim poletnim hribom.

Tako sva 25.7. s Sandro obiskala Toneta in Zdeno na Ledinah

 

1.8. pa sem z Matevžem uspešno otvoril skalno sezono

Več o tem pa v ločenem utrinku, ki si ga Lepa špica vsekakor zasluži. 😉

 

4.8. smo obkljukali veliko državljansko dolžnost – Slovensko smer v Triglavu. Bil je petek, v smeri nismo bili sami, bili smo pa prvi in brez težav premagali vse zloglasne orientacijske zanke. To je ena tistih tur, o kateri že vse veš, samo še tam moraš bit. Izbrali smo Frelihov izstop. Nemška smer je bila ta dan precej bolj obljudena.

 

Spoznali smo, da je s seboj vedno dobro imeti kak klin in da je voda dobra še za kaj drugega kot za pitje:

 

Utrinek naj bi napisala Tina. Še čakamo. 🙂

 

Šodrasti Dolomiti

9.8. sva z Božom osvojila Tofano!

 

Če sem že skupno turo dizertiral sem dizertiral tudi plezanje, tako sva jo osvojila peš. 🙂 In glej ga zlomka, tudi Dolomiti so lahko polni šodra, kot je Tofana di Rozes na vseh straneh, ki niso južne.

 

 

V nedeljo, 13.8. pa smo za zaključek dopusta skočili na Široko peč. Obljuba Viliju je naredila dolg in tako smo šli.

 

Čestitke Viliju za vzpon!

Janezu Demšarju pa lepa hvala za pomoč pri izvedbi ture!