‘Vsaka stvar je za nekej dobra…’

…sem si rekla konec junija, ko mi je odprava v Indijo, tik pred odhodom, padla v vodo. In res, poletje je kar pestro. V vseh pogledih :)..

V začetku julija sva z Meri plezali v Škarjah, smer Beli pajek. Stena Škarij je dokaj neopazna v senci svoje mogočne sosede Ojstrice. A smer je res vredna obiska in še zdaj se mi kak dan naredi, da podoživljam te lepe raztežaje…

Sledila je SMAR-ovska akcija v Albanijo in Črno Goro. Super področje. Mislim, da se sploh ne zavedajo, koliko imajo potenciala…Prvenstveni dostopi, prvenstvene smeri, prvenstveni sestopi..kaj več pa v uradnem poročilu…

Pakiranje pred odhodom 🙂

Po prihodu iz Črne Gore, sem soboto namenila pranju cunj in ponovnemu pakiranju. V nedeljo pa je že sledil premik v Val di Mello. Tam je potekal tabor za perspektivne mlade alpiniste in ker prijav ni bilo prav veliko, so na tabor vzeli tudi malo manj mlade alpiniste 🙂

Granitne plate, visoki hribi, bolderji, dobro vino, super družba in maksimalno izkoriščen teden..Več pa v poročilu na strani PZS: https://www.pzs.si/novice.php?pid=11966

Jutro in Piz Badile…

Po tritedenski odsotnosti sem si že resno zaželela naših hribov in Majine družbe.. Plezanje v kombinaciji s klepetanjem nama gre odlično.. In spet je bilo tako. V petek, 4.8., sva naredili prvo prosto ponovitev Nebeške strehe v Velikem draškem vrhu (ta težek raztežaj je prosto ponovil že Volontar, a je v zadnjem raztežaju, zaradi dežja, moral prijeti za frenda…).

Spodnji raztežaji..

Nora linija. Poč, ki se vije čez celo steno in preseka mogočno streho. Raztežaj streha je prišel name. Ideja o vzponu na pogled, se je kaj kmalu razblinila. Bolj kot sama težavnost raztežaja, je problematično nameščanje varovanja. Poč, ki seka streho, tvori nekakšno polmetrsko polico in varovanje je potrebno nameščati zelo globoko. Tako, da sem raztežaj najprej opremila, potem pa sva ga obe splezali.

Na koncu strehe..

Haklanje petke, visenje samo na rokah, džemanje…vse to čaka ponavljalce Nebeške strehe. Ta težji raztežaj se nama je zdel lažji od podane ocene, ostali pa si zaslužijo kak plus več.

Seveda je sledilo kopanje v Kredi in klasičen boj za zasluženo pivo na petrolu ob 20.58…:)

Direktno iz Krme, sva se z Borutom Demšarjem prestavila v Logarsko dolino. V Ojstrici sva v soboto splezala smer Črna zavesa, v nedeljo pa se borila z dežjem v Teru.

Prečka v Črni zavesi…

To sredo pa sva se navezala z Janezom Svoljšakom. Po dolgem času me je spet zaneslo na Jezersko in ni mi žal. Prosto sva ponovila smer Kozjeka in Prleta, Psihomazohizem oz. Kij in mesarica v Dolški škrbini. Dva različna imena za isto smer. Mogoče se z Janezom bolj nagibava k prvemu imenu 🙂

Prvi raztežaj..

(Po podatkih na internetu, ki jih ni) Gre za drugo ponovitev smeri in prvo prosto ponovitev. Celo smer sem preplezala v vodstvu. Skala je dobra, linija logična, prehodi pa lepi in precej strmi. Navitost iz smeri traja še danes :).

VI A0

Smer je dolga 300 m, a so le ti zelo intenzivni, raznoliki, predvsem pa resni. Vmes se najde nekaj lesenih kajl in celo kak star klin. Težji se nama je zdel prvi tehnični raztežaj. Tehnična fingerca z zaključnim, rahlo previsnim bolderjem. Drugi tehnični raztežaj pa sem zavoljo sumljivega grifa preplezala v drugem poskusu… Super dan!

LP do naslednjič 🙂

V+ A1