Plezalni dnevi

… so se začeli že med izpitnim obdobjem s Košutnikovim turnom, Malo Babo in NŠG-jem, nadaljevali

so se pa prejšnji četrtek v Dolški škrbini. S Tičarjem sva šla od bliže pogledat mikavno linijo, ki je lepo

vidna že iz Češke koče, zajedo Ekar-Jamnik. Mihelič jo upravičeno hvali, saj je smer res lepa, v težjih

raztežajih pa tudi dobro opremljena. Prav tako, kot je zajeda poskrbela za lepo skalo in dobro

plezarijo, pa je bila velikodušna tudi s senco, ki jo je metala ravno na smer, medtem ko se je celotna

stena grela v soncu.

V ponedeljek sva jo z Gerbcem mahnila v Ojstrico, kjer sva splezala smer Ogrin-Omersa, en raztežaj

pa sva si po pomoti izposodila smeri Sanje delfina. Ljubitelji prečk, boste v tej smeri prišli na svoj

račun. V iskanju prehodov potuješ levo in desno in zato višino 450m pridobivaš malo več časa, kot si

si mislil na začetku.

Včeraj pa sva s Katarino uživali v lepoti in miru trentarskih koncev. Plezali sva smer Likar-Markič v

Zapotoškem vrhu. Smer je kar opremljena, vendar ne dovolj, da se ne bi vsake toliko slišalo zabijanje

klinov. Po prvem raztežaju sva bile malce razočarane glede kvalitete skale, vendar pa se smer v

naslednjih raztežajih odkupi za nazaj. Minuto po prihodu na vrh se je ulilo in sledil je zanimiv stuširan

sestop do avtov, kjer so nama prav prišle kopalke – da sva se lahko preoblekli v suhe cunje – in turo

zaključili v Milki pri jezeru Jasna, kjer nama je Jan postregel s kulinaričnimi dobrotami.