V petek proti večeru, sva se tečajnika Vid in Mitja podala v šentansko smer. V iskanju vstopa v smer, sva nevede prosto preplezala prvi raztežaj 🙂 Nato najdeva izdelano sidrišče, kamor se upneva in začneva s plezanjem. Za oba je bilo prvič, da sva plezala dolgo športno-plezalno smer brez mentorjev. Tako je plezanje kot prvemu v navezi obema predstavljalo iziv in zadovoljstvo, na trenutke pa tudi adrenalin in strah. Posebej zanimiva se nama je zdela razpoka v tretjem raztežaju. Ker sva tretje sidrišče zgrešila, sva naredila svojega, na macesnu, ko je zmanjkalo vrvi 🙂 Po tem preplezava še zadnji del smeri in se po dveh abzajlih spustiva nazaj na pot.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.