Zima ima očitno popravne izpite, ki jih uspešno opravlja. Res, da je za “ta zimske” razmere treba malo višje, a vseeno za to še ni treba v tujino. Dovolj je domači, osamljeni Martuljek, ki je prav lepo na sveže pobeljen. Ponedeljek je bil prava izbira, saj je nekdo že v nedeljo vse zgazil. Kljub gazi pa zvoženo nič ni bilo, saj je vse nazaj zasulo, tako da sva se uživaško peljala po nedotaknjenih belih senožetih. Izhod iz grape dobro zasnežen, tako da se je bilo možno odpeljati prav s sedla. Cela Jugova grapa polna dobro uležanega pršiča, za finiš pod tremi macesni pa prvovrsten spomladanski puter. V celem dnevu nisva srečala nikogar, razen na sestopu, na kopnem, ko te vsak že stereotipno vpraša, če je sploh še kaj snega. Razmere za nasmeh, ne samo do ušes, ampak za trikrat okrog glave in za vseh 20 prstov obliznit!
Slika:
-
- Kljub skoraj 2 m novega snega se preveč ni gazilo
-
- Lepo se lesketa
-
- Skupinska
-
- Jugova grapa s sedla nad njo
-
- Najstrmejši del je ravno vstop v grapo
-
- Vedno prelep Martuljek
-
- Grapa mimo treh macesov
-
- Grapa mimo treh macesov
-
- Grapa mimo treh macesov
-
- Pomlad
Premična slika – hitro gledat, solze brisat in jezike s tal pobirat:
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.