Na začetku tedna sva se z Vanetom pogovarjala, da bi bilo fajn dobiti nekoga, ki bi žrtvoval soboto ali nedeljo in dva tečajnika peljal plezat kakšen slap. Ok, bova v četrtek po sestanku že našla nekoga. Po približno desetih ne-jih (seveda so bili vsi, ki so imeli čas, že zmenjeni) je bila morala nekje na nivoju trenutne snežne odeje v Kranju. Ko sva se že sprijaznila, da za vikend ledu ne bova videla, pa končno slišiva “Ja, lahko se zmenimo za soboto.” Razpoloženje se je v trenutku izboljšalo in z Lukom Klemenčičem se zmenimo, da izbereva slap in organizirava turo. V oči nama pade Lepa Furlanka, vendar jo je Luka preplezal ravno nekaj dni nazaj, tako da se zmenimo za Lukežev led (WI4, 250 m).
Petek z Vanetom prefrikava v Črnem Kalu, vmes pa iščeva dobro dušo, ki bi bila pripravljena posoditi štiri ledne vijake, ki jih potrebujeva za soboto. Seveda jih nihče ne more posoditi, saj hočejo vsi izkoristite še zadnje dni pred otoplitvijo. Vijake končno dobiva ob šestih zvečer. Rok Tičar, HVALA!
Turo v soboto začnemo pri Gostišču Mangart. Predviden polurni dostop se seveda razvleče na dobro uro in pol, vendar smo še dovolj hitri, da smo prvi pod slapom. Toda šlo je za las, saj med izdelavo prvega sidrišča k vstopu v slap pride še ena naveza, ki pa obrne, ko vidi, da je slap že zaseden. Lukež nas že na vstopu pozdravi z najtežjim delom – prečko čez zaveso, ki ob prvem udarcu s cepinom votlo zadoni, tako da jo preplezamo le z zatikanjem. Tudi nadaljevanje prvega raztežaja ni zaradi suhega leda nič lažje. Drugi raztežaj je bil zaradi putra čista uživancija. V tretjem raztežaju je bil led soliden, vendar vsaj po polovici raztežaja prekrit s snegom, ki je plezanje naredil nekoliko zoprno. Četrti raztežaj spet postreže z odličnim ledom. V petem raztežaju pa je ponovno postalo “zanimivo”. Skoku z zelo suhim ledom sledi izstopna grapa in “toolanje” po prepereli skali, zaključimo pa z basanjem skozi nekaj metrov borovcev. Slap smo preplezali v petih urah. Na vrhu pomalicamo, nato pa sestopimo v dolino skozi prelep ambient z izjemnimi Zelenimi slapovi na čelu. Pri avtu se vsi strinjamo, da smo naredili res lepo turo, ki je ponudila veliko lepega plezanja.
Za konec se z Vanetom lepo zahvaljujeva Luku, ki si je vzel čas in naju peljal na super turo.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.